<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184853"><dc:title>Arhitektura »iz druge roke« kot način arhitekturnega delovanja</dc:title><dc:creator>Pirc,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čeferin,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: arhitektura »iz druge roke«</dc:subject><dc:subject>hiperprodukcija gradnje</dc:subject><dc:subject>kultura ponovne uporabe</dc:subject><dc:subject>večplastnost stavbne strukture</dc:subject><dc:subject>arhitekturna vroča točka</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga izhaja iz kritičnega razmisleka o sodobni arhitekturni praksi, ujeti v imperativ nenehne gradnje, ki jo narekujeta logika kapitala in potrošnja prostora. Nasproti prevladujočemu ciklu hiperprodukcije, generičnosti in brisanja obstoječega, naloga razvija in utemeljuje teoretski ter operativni okvir arhitekture »iz druge roke«. Ta koncept ne označuje zgolj pragmatične ponovne uporabe materialov in grajenih struktur, temveč vzpostavlja specifičen način opazovanja, interpretacije in delovanja v prostoru, ki temelji na kritičnem odmiku od ustaljenih ekonomskih mehanizmov. Argumentacija naloge, zato upošteva principe iz ne-arhitekturnih okolij kot so bolšji sejmi iz prtljažnika, vintage trgovine, kjer vrednost predmetov nastaja skozi proces opazovanja, izbire in osebne prilagoditve in s pomočjo te prakse dokaže, da je možno arhitekturno prakso misliti izven ustaljenih smernic. Delovanje v prostoru se materializira skozi dva ključna koncepta: »stavbno platno« in »vroče točke«. Koncept platna obravnava obstoječo stavbo kot odprto strukturo, polno zgodovinskih in uporabniških plasti, kjer se novo vedno vzpostavlja v neposrednem dialogu s preteklostjo. Na ravni mesta pa se to delovanje izraža skozi vroče točke — prostore nedoločenosti in svobode, kjer uporabniki s svojimi neformalnimi praksami osvobajajo prostor izpod strogega institucionalnega nadzora.  Od bolšjih sejmov iz prtljažnika, vintage trgovin, do prenovljenih objektov in javnega prostora, naloga gradi smernice, ki arhitektke in arhitekte odvrača od vloge "velikih avtorjev" arhitekture kot dokončne nespremenljive forme in jih raje postavlja v vlogo raziskovalcev, neke vrste prostorskih detektivov, ki z improvizacijo, prilagajanjem danemu, z dostopnimi sredstvi in pozornim odzivanjem na naključne okoliščine preoblikujejo arhitekturno prakso od znotraj. Magistrsko delo ne ponuja dokončnih rešitev, temveč zarisuje metodološki okvir za premišljeno in vključujoče prepoznavanje ter preoblikovanje že prisotnih prostorskih potencialov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-16 08:03:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184853</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
