<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184787"><dc:title>Omočljivost gasilskih intervencijskih oblačil kot zaščitni dejavnik in primer uporabnega konteksta življenjskih situacij pri pouku kemije v gimnaziji</dc:title><dc:creator>Gubič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slapničar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rodič,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Srednješolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>kemija</dc:subject><dc:subject>gasilska intervencijska oblačila</dc:subject><dc:subject>superhidrofobnost</dc:subject><dc:subject>kontaktni kot</dc:subject><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>površinsko aktivne snovi</dc:subject><dc:subject>srednješolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>kontekstno poučevanje kemije</dc:subject><dc:subject>situacijski interes</dc:subject><dc:description>Gasilci so med intervencijami izpostavljeni številnim nevarnim dejavnikom. Čeprav morajo gasilska intervencijska oblačila izpolnjevati predpisane standarde, je manj raziskano, kako na njihovo omočljivost vplivajo dejavniki dejanske uporabe in vzdrževanja. Namen nepedagoškega dela je bil preučiti vplive vrste impregnacije, obrabe, čiščenja in lastnosti različnih tekočin na omočljivost tkanine. Uporabljena je bila kavzalno-eksperimentalna metoda s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Analizirani so bili različno impregnirani, obrabljeni in očiščeni vzorci zunanjega sloja gasilskih intervencijskih oblačil. Z goniometrom so bili izmerjeni kontaktni koti destilirane vode, nepolarnih tekočin ter vodnih raztopin kislin in baz, morfologija površine izbranih vzorcev je bila analizirana z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), kemijska sestava pa z energijsko disperzijsko rentgensko spektroskopijo (EDS). Vsebine nepedagoškega dela so bile nato prenesene v pouk kemije. Gasilstvo je bilo izbrano zaradi razširjenosti dejavnosti v slovenskem prostoru, povezanosti z vsakdanjim življenjem dijakov ter možnosti povezovanja kemijskega znanja z materiali, zaščito človeka, varnostjo in okoljskimi vprašanji. Namen pedagoškega dela je bil preučiti, kako je mogoče gasilska intervencijska oblačila vključiti v obravnavo polimerov in površinsko aktivnih snovi ter pri tem spremljati individualni in situacijski interes dijakov. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Analizirani so bili učni načrti v srednjem splošnem izobraževanju (gimnazija) ter srednješolski učbeniki za kemijo, nato pa je bila pripravljena in v 3. letniku gimnazije izvedena učna enota, zasnovana na kontekstu življenjskih situacij. Individualni in situacijski interes dijakov sta bila spremljana z vprašalnikoma, zbrani podatki pa so bili statistično obdelani. Ugotovitve kažejo, da je omočljivost gasilskih intervencijskih oblačil odvisna od vrste in ohranjenosti impregnacije, stanja površine ter lastnosti tekočine. Obraba zmanjšuje vodoodbojnost materiala, ustrezno profesionalno vzdrževanje pa zaščitne površinske lastnosti ohranja bolje kot neprofesionalno čiščenje. Tudi alternativna impregnacija brez fluoriranih spojin zagotavlja visoko vodoodbojnost, njena učinkovitost pa je odvisna od vrste tekočine in pogojev uporabe. Pedagoški del izkazuje, da povezovanje kemijskih vsebin s konkretnim življenjskim problemom, praktičnim delom in eksperimentiranjem pri dijakih spodbudi situacijski interes. Magistrsko delo odpira nadaljnje možnosti povezovanja sodobnih funkcionalnih materialov z možnostmi sodobnega in kontekstualno zasnovanega poučevanja kemije.</dc:description><dc:publisher>K. Gubič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 08:31:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184787</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
