<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184786"><dc:title>Pogostost različnih komunikacijskih, jezikovnih in govornih motenj pri otrocih, vključenih v logopedsko obravnavo</dc:title><dc:creator>Gašpar,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjančič Antolík,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>logopedska obravnava otrok</dc:subject><dc:subject>govorne motnje pri otrocih</dc:subject><dc:subject>komunikacijske motnje</dc:subject><dc:subject>jezikovne in govorne motnje</dc:subject><dc:subject>pogostost</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>logopedska obravnava</dc:subject><dc:subject>centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov</dc:subject><dc:description>Komunikacija predstavlja eno temeljnih človekovih zmožnosti, saj omogoča učinkovito izražanje misli, čustev in potreb ter vzpostavljanje socialnih odnosov. Motnje na področju komunikacije, jezika in govora lahko pomembno vplivajo na posameznikov vsakdan, še posebej v obdobju otroštva, ko se te zmožnosti intenzivno razvijajo. Zaradi svoje raznolikosti in kompleksnosti zahtevajo natančno opredelitev, ustrezno klasifikacijo ter sistematično diagnostično obravnavo. Poznavanje njihove pogostosti in značilnosti v klinični praksi je ključno za učinkovito načrtovanje logopedske obravnave ter razvoj strokovnih smernic.  

V magistrskem delu smo analizirali pogostost različnih komunikacijskih, jezikovnih in govornih motenj pri otrocih, vključenih v logopedsko obravnavo v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter Dispanzerjih za mentalno zdravje. Podatke je posredovalo sedem logopedinj, končni vzorec pa je zajemal 584 otrok, starih med 2 in 17 let, med katerimi je bilo 66,78 % dečkov in 33,22 % deklic. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo analizirali pogostost različnih motenj, njihovo porazdelitev glede na spol in starost ter sopojavljanje več motenj. 

Ugotovili smo, da se najpogosteje pojavljajo motnje govorjenih glasov (74 %), sledijo jezikovne motnje (22 %) in neopredeljene motnje (12 %), medtem ko so druge motnje zastopane redkeje. Od skupin motenj prevladujejo govorne motnje (76 %), sledijo jezikovne (23 %) in komunikacijske motnje (9 %). Ugotovili smo tudi, da so v obravnavo pogosteje vključeni dečki ter da se struktura motenj spreminja s starostjo, medtem ko statistično pomembnih razlik glede na spol nismo potrdili. Sopojavljanje več motenj je bilo prisotno pri 13 % otrok iz vzorca. 

Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju pogostosti komunikacijskih, jezikovnih in govornih motenj v klinični praksi ter opozarja na pomen enotnega in sistematičnega diagnostičnega pristopa. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje ter za razvoj in izboljšanje logopedske diagnostike in posledično terapije.</dc:description><dc:publisher>L. Gašpar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 08:31:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184786</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
