<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184772"><dc:title>Lokalna digitalna infrastruktura kot katalizator skupnostnega življenja in energetske avtonomije : pilotni projekt Ljubljana Črnuče</dc:title><dc:creator>Dowhyj,	Valentin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ljubanović,	Vlatka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dešman,	Mihael	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skrbništvo vodnih virov</dc:subject><dc:subject>kolektivna odgovornost</dc:subject><dc:subject>podatkovni center</dc:subject><dc:subject>odpadna toplota</dc:subject><dc:subject>daljinsko ogrevanje</dc:subject><dc:subject>medsektorsko povezovanje</dc:subject><dc:subject>industrija</dc:subject><dc:subject>prestrukturiranje</dc:subject><dc:subject>urbano kmetijstvo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava kritično problematiko porabe vodnih virov v kontekstu digitalno-tehnološke transformacije in snovnega kriminala, ki se zaradi moči svetovnih korporaciji skriva pod pragom zaznavnosti. Podatkovni centri, ki so hrbtenica sodobne družbe, za svoje hlajenje porabljajo ogromne količine pitne vode, kar v času naraščajočih podnebnih sprememb in globalnega vodnega bankrota predstavlja nevzdržen ekološki pritisk. 
Naloga preko orodij forenzične arhitekture razkriva izvor problema in vzpostavlja ontološko odgovornost skozi radikalno redefiniranje arhitekturne tipologije podatkovnega centra. Namesto uveljavljene črne skrinje, ki infrastrukturo prostorsko in etično izolira od družbe, delo predlaga njeno reintegracijo v neposredno bližino potrošnika. Kot aktivni prostorski protokol se reintegrira v urbano okolje, kjer deluje kot javni forum (forensis pluribus), v katerem snovna cena digitalnega bivanja postane vidna, merljiva in s tem družbeno odgovorna.
Sistemski prototip nove tipologije problem porabe vode rešuje z vzpostavitvijo trajnostne mestne infrastrukture popolnoma zaprtega termodinamičnega krogotoka. Namesto potratnega hlajenja z izhlapevanjem vode, projekt udejanjaja industrijsko simbiozo, kjer se odpadna toplota procesorskih jeder neposredno preusmeri v sistem daljinskega ogrevanja soseske. Takšen model »0L neto« porabe vode transformira podatkovni center iz okoljskega bremena v regenerativni mestni element. Skladno z Evropskimi direktivami in lokalnimi energetskimi koncepti, uvaja integracijo optimiziranih razpršenih virov energije in sistemov shranjevanja, s čimer zagotovi prehod od ekstrakcijske infrastrukture k avtonomnemu energetskemu vozlišču.
Teoretična izhodišča in sistemski protokoli so v zadnjem delu aplicirani na pilotni projekt Ogrevan.si... v Črnučah. Projekt predstavlja materialno verifikacijo nove tipologije na območju, ki je zaradi geografske pregrade reke Save ostalo energetsko izolirano od primarnega vročevodnega omrežja Mestne občine Ljubljana. Soseska, ki je trenutno v veliki meri odvisna od uvoženega zemeljskega plina, skozi projekt pridobi avtonomno lokalno infrastrukturo daljinskega ogrevanja. Skladno z Lokalnim energetskim konceptom (LEK) MOL delo utemeljuje preobrazbo infrastrukture iz ekstrakcijskega tujka v regenerativno vozlišče. Pilotni projekt dokazuje, da predlagana rešitev ni utopična in je mogoče digitalno produkcijo podrediti načelu ontološke odgovornosti. Končni rezultat je arhitektura skrbništva, ki ne žrtvuje bivanjskega udobja za doseganje energetske suverenosti in novih prostorov družbene ontologije.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 08:16:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
