<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184765"><dc:title>LJUBLJANA, RETROAKTIVNO : amnestija glavnega železniškega koridorja v Ljubljani in idejna zasnova pilotnih povezovalnih projektov za preobrazbo koridorja v urbano hrbtenico mesta</dc:title><dc:creator>Korošec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perović,	Vaso	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>glavni železniški koridor</dc:subject><dc:subject>poglobitev</dc:subject><dc:subject>amnestija železnice</dc:subject><dc:subject>mestna železnica</dc:subject><dc:subject>reteritorializacija</dc:subject><dc:subject>pilotni projekti</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo Ljubljana, retroaktivno obravnava območje glavnega železniškega koridorja v Ljubljani, ki že več kot stoletje predstavlja enega osrednjih problemov ljubljanskega urbanizma, saj deluje kot izrazita prostorska in funkcionalna ločnica med severnim in južnim delom mesta. Od začetka dvajsetega stoletja se periodično pojavlja ideja o poglobitvi železnice, ki nikoli ni presegla ravni idejnih študij, obenem pa je s svojo stalno prisotnostjo v strokovnih krogih in laični javnosti delovala kot zaviralni dejavnik za razvoj alternativnih pristopov. Opisana problematika je izhodišče naloge, ki predlaga radikalen miselni premik: opustitev paradigme poglobitve ter amnestijo železniške infrastrukture kot osnovo za njeno reinterpretacijo. V teoretskem delu je analizirana vloga železnice v širšem evropskem, nacionalnem in regionalnem kontekstu, raziskana zgodovina projektov poglobitve železnice v Ljubljani ter vpeljan koncept amnestije. Poseben poudarek je na potencialu mestne železnice kot nosilke sodobne mobilnosti in urbanosti, kar je podprto s študijo referenčnih primerov. V nadaljevanju je glavni železniški koridor obravnavan kot potencialna urbana hrbtenica, primerljiva z vlogo reke Ljubljanice v Plečnikovi viziji mesta, nakar je razvit alternativni urbanistični okvir, ki temelji na sistemu točkovnih intervencij. Projektivni del naloge vključuje pet pilotnih arhitekturnih projektov na strateško izbranih lokacijah vzdolž koridorja, ki delujejo kot prostorski instrumenti reteritorializacije oziroma kot »lepilo« za mesto. Naloga na ideološki ravni spodbuja premik od paradigme »izbrisa« železnice k njeni reinterpretaciji, na praktični pa ponuja nabor projektov za postopno preobrazbo glavnega železniškega koridorja v novo mestotvorno hrbtenico Ljubljane.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 08:12:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184765</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
