Obarvanje cirkonijeve oksidne keramike, glede na obdelavo površineKrk, Loti (Avtor) Trebše, Polonca (Mentor) Bohinc, Peter (Komentor) Bohinc, Klemen (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikaobarvanjecirkonijeva oksidna keramikaposkusobdelava površineUvod: Zobni nadomestki brez kovin, ki so večinoma sestavljeni samo iz cirkonijeve oksidne keramike, postajajo v stomatologiji zaradi estetskih in bioloških razlogov zelo priljubljeni, vendar pa se kljub temu lahko obarvajo. Za stopnjo obarvanosti je zelo pomembna hrapavost površine. Hrapavost je odstopanje dejanske površine od njene idealne geometrične oblike. Nobena površina pa ni popolnoma gladka, saj ima vsaka svoje nepravilnosti. S hrapavostjo se določa stanje obdelane površine. Najbolj natančne naprave za meritev barve so spektofotometri. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen vpliv ima obdelava površine na njeno obarvanje. Metode dela: Za pisanje diplomskega dela, smo najprej pregledali strokovno literaturo, ki smo jo našli v iskalnih bazah Pubmed in ScienceDirect. Potem smo izvedli poskus, s katerim smo preverili barvno stabilnost različno obdelanih površin cirkonijeve oksidne keramike. Izdelali smo vzorce iz te keramike in jih razdelili v tri skupine: neobdelani vzorci, glazirani vzorci in glazirano-polirani vzorci. Izpostavili smo jih slini, kavi, vinu, čaju in soku. Poskus je trajal 28 dni. Od tega so bili vzorci prva dva dni izpostavljeni samo slini, potem devetnajst dni različnim tekočinam in na koncu sedem dni vodikovemu peroksidu. Barvo smo merili s kromametrom. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je obarvanje odvisno tako od obdelave površine kot od vrste tekočine. Pri neobdelanih vzorcih je največji vpliv izkazoval čaj (ΔE=8,01±1,91), pri glaziranih sok (ΔE=2,08±0,21), pri glaziranih in poliranih pa kava (ΔE=2,93±3,5). Za najbolj barvno stabilno površino, se je izkazala glazirana površina. Razprava in zaključek: Rezultati našega poskusa se z večino raziskav ujemajo. Glede na literaturo je najbolj hrapava površina neobdelana, najmanj hrapava pa glazirana ter polirana. Ugotovili smo, da se neobdelana/najbolj hrapava površina najbolj obarva (ΔE=8,01±1,91). Najmanj pa se je obarvala glazirana površina (ΔE=2,08±0,21). S poskusom smo predstavili pomen obdelave površine za zmanjšanje obarvanja.[L. Krk]20262026-07-15 07:46:33Diplomsko delo/naloga184745sl