<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184743"><dc:title>Izzivi medicinskih sester pri obravnavi žensk z motnjami hranjenja v perinatalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Šegel,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>nosečnice</dc:subject><dc:subject>otročnice</dc:subject><dc:subject>novorojenčki</dc:subject><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>perinatalno obdobje</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje hranjenja v perinatalnem obdobju predstavljajo pomemben, a pogosto spregledan zdravstveni problem. Nosečnost in poporodno obdobje sta povezana z intenzivnimi telesnimi, psihološkimi in socialnimi spremembami, ki lahko sprožijo pojav, ponovitev ali poslabšanje motenj hranjenja. Zaradi stigme, prikrivanja simptomov in pomanjkanja sistematičnega presejanja te motnje pogosto ostanejo neprepoznane, kar lahko negativno vpliva na zdravje nosečnice in novorojenčka. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati značilnosti motenj hranjenja v perinatalnem obdobju ter ugotoviti izzive, s katerimi se medicinske sestre srečujejo pri obravnavi nosečnic in otročnic z motnjami hranjenja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v obdobju od 2016 do 2025. Rezultati: Pregled osmih znanstvenih člankov je pokazal, da nosečnice in otročnice simptome motenj hranjenja prikrivajo zaradi sramu, občutka krivde in strahu pred stigmatizacijo, kar otežuje pravočasno prepoznavanje motenj hranjenja v perinatalnem obdobju. Študije poudarjajo, da se lahko simptomi med nosečnostjo začasno omilijo, vendar se v poporodnem obdobju pogosto ponovno pojavijo ali poslabšajo. Pregled je pokazal tudi, da se medicinske sestre pri obravnavi teh žensk soočajo z več izzivi, kot so pomanjkanje specifičnega znanja o perinatalnih motnjah hranjenja, odsotnost standardiziranih presejalnih orodij ter nejasno opredeljene klinične smernice. Raziskave izpostavljajo pomen empatične komunikacije, sistematičnega presejanja in interdisciplinarnega sodelovanja kot ključnih dejavnikov za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege. Ugotovljeno je bilo, da lahko ustrezno usposabljanje zdravstvenega osebja ter razvoj jasnih protokolov pomembno prispevata k zgodnejšemu prepoznavanju motenj hranjenja ter boljšim perinatalnim izidom za nosečnice in otročnice ter za plod in novorojenčka. Razprava in zaključek: Pri obravnavi motenj hranjenja v perinatalnem obdobju je treba poudariti ključno vlogo zgodnjega prepoznavanja motenj hranjenja, izvajanja empatične in neobsojajoče komunikacije ter interdisciplinarnega sodelovanja pri obravnavi nosečnic in otročnic. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave so potrebni dodatno izobraževanje zdravstvenih delavcev, uvedba standardiziranih presejalnih orodij in protokolov ter krepitev ozaveščenosti o pomenu pravočasnega prepoznavanja in obravnave motenj hranjenja v perinatalnem obdobju.</dc:description><dc:publisher>[N. Šegel]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 07:45:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184743</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
