<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184742"><dc:title>Vloga žvižgačev pri zagotavljanju varnosti živil: primerjalna analiza med bodočimi strokovnjaki</dc:title><dc:creator>Bašelj,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>žvižgaštvo</dc:subject><dc:subject>anketa</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Uvod: Varnost živil je ključnega pomena za javno zdravje, vendar kljub zakonskim zahtevam še vedno prihaja do resnih kršitev v živilsko-prehransko-oskrbovalni verigi (angl. »food suply chain«). Prijave oziroma »žvižgaštvo« predstavljajo pomemben mehanizem za odkrivanje teh nepravilnosti. Namen: Namen raziskave je ugotoviti raven znanja in odnos do žvižgaštva med študenti tistih visokošolskih smeri, katerih diplomanti pri bodočem delu najpogosteje zasedejo delovna mesta z odgovornostjo za zagotavljanje varnosti živil, ter primerjati rezultate glede na smer in letnik študija. Metode dela: Teoretični del temelji na sistematičnem pregledu literature. V empiričnem delu je bila izvedena anketa med 181 študenti študijskih programov sanitarno inženirstvo, živilstvo in/ali prehrana, veterinarstvo ter zootehnika. Preučevali smo poznavanje žvižgaštva in dejavnike, ki vplivajo na namero za prijavo nepravilnosti. Za analizo podatkov so bile uporabljene metode opisne statistike ter statistična testa hi-kvadrat in Mann-Whitneyjev U test. Rezultati: Poznavanje pojma žvižgaštvo je razmeroma nizko. Na splošno je zanj slišalo 43,1 % sodelujočih v raziskavi, v kontekstu živilske industrije pa le 11,7 %. Učinkovitost obstoječih mehanizmov prijave so ocenili kot zmerno. Večina sodelujočih (68,3 %) bi nepravilnost prijavila, vendar le anonimno. Statistično značilnih razlik med smermi, letniki in spoloma ni bilo, zato hipotez nismo potrdili. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na nizko ozaveščenost o žvižgaštvu in pripadajoči zakonodaji ter omejeno zaupanje v sistem prijave, kar lahko zmanjša zmožnost pravočasnega prepoznavanja in prijave nepravilnosti v praksi. Izrazita naklonjenost anonimni prijavi kaže na potrebo po krepitvi zaupanja. Ugotovitve poudarjajo pomen sistematične vključitve vsebin o žvižgaštvu, etiki in zakonodaji v izobraževalne programe ter vzpostavitve dostopnih in zaupanja vrednih prijavnih poti pri delodajalcih.</dc:description><dc:publisher>[M. Bašelj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-15 07:45:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184742</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
