<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184689"><dc:title>Problemske teme v dnevniku Slavka Preložnika</dc:title><dc:creator>Peterlin,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literarne teme in motivi</dc:subject><dc:subject>dnevnik</dc:subject><dc:subject>mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>problemske teme</dc:subject><dc:subject>strip</dc:subject><dc:subject>Slavko 
Preložnik</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava problemsko tematiko v mladinski književnosti, pri čemer je 
raziskava usmerjena v dnevnik, ki ga je od 7. julija 1942 do decembra 1944 pisal dvanajstletni 
Slavko Preložnik. 
Povod za raziskovanje so dnevniški zapisi otrok, nastali med drugo svetovno vojno. Med 
najbolj znanimi tovrstnimi deli je zagotovo Dnevnik Ane Frank. V slovenskem prostoru 
podobno pričevanje prinaša dnevnik Slavka Preložnika z naslovom Doživljaji od tedaj, ko so 
mi ata odpeljali, objavljen v knjigi Ukradeni otroci Staneta Terčaka iz leta 1973. 
Dnevnik Slavka Preložnika velja za edinstveno pričevanje slovenskega otroka, ki je izgubil 
očeta, nato pa še mater. Slavka so skupaj z bratom in sestro odpeljali v različna otroška taborišča 
po Nemčiji. Besedilo ima posebno zgodovinsko vrednost, saj z otroške perspektive razkriva 
posledice vojn, izgubo družine, izgubo varnosti, lakoto, strah, negotovost in življenje v 
taborišču. 
Magistrsko delo sestavljajo trije deli: uvodni, teoretični in empirični, pri čemer sta v uvodu 
opredeljena namen in cilj magistrskega dela, teoretičnem delu pa pojma mladinska književnost 
in mladinska književnost s problemsko tematiko, pri čemer je v ospredju otrok kot avtor. 
Poseben poudarek je namenjen tudi značilnostim kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim 
literarnim likom, kot jih je opredelila Kobe. Zanima nas, koliko tovrstnih značilnosti je mogoče 
prepoznati v dnevniku. 
Empirični del v prvem delu obsega kvalitativno literarno analizo dnevnika Slavka Preložnika, 
oblikovano na podlagi izbranih značilnosti kratke sodobne pravljice po Marjani Kobe, in sicer 
literarnega lika, dogajalnega časa in prostora, teme in sporočilnosti. Z analizo želimo ugotoviti, 
ali se dnevnik v posameznih značilnostih približuje modelu kratke sodobne pravljice, predvsem 
zaradi otroške perspektive in prvoosebnega pripovedovanja. Hkrati od modela pravljice 
odstopa, saj v besedilu ni irealne ravni dogajanja, ker pripoved temelji na resničnih dogodkih 
in zgodovinskih dejstvih. 
V drugem delu empirične raziskave je predstavljen način obravnave izbranih besedil iz 
dnevnika pri učencih tretjega razreda osnovne šole. Učenci ustvarijo strip, v katerem skušajo 
upodobiti prizore iz življenja v taborišču. Sledita kratka evalvacija in komentar ob nastalem 
stripu.</dc:description><dc:publisher>U. Peterlin</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-12 08:30:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184689</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
