<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184683"><dc:title>Vpliv nošnje smučarskih rokavic na kakovost izvajanja stisov prsnega koša pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja</dc:title><dc:creator>Kaltak,	Belma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kardiopulmonalno oživljanje</dc:subject><dc:subject>študenti zdravstvenih ved</dc:subject><dc:subject>subjektivna obremenitev</dc:subject><dc:subject>kompresijska sila</dc:subject><dc:subject>randomizirana navzkrižna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Nenadni srčni zastoj predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, pri katerem je preživetje odvisno predvsem od pravočasnega in kakovostnega izvajanja temeljnih postopkov oživljanja. V specifičnih okoljih, kot so zimska in gorska območja, se temeljni postopki oživljanja pogosto izvajajo ob uporabi zaščitne opreme, vključno s smučarskimi rokavicami, ki lahko vplivajo na kakovost izvajanja stisov prsnega koša. Vpliv takšne opreme na kakovost stisov prsnega koša še ni dovolj raziskan. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati vpliv nošnje smučarskih rokavic na kakovost stisov prsnega koša v okviru temeljnih postopkov oživljanja in subjektivno oceno doživljanja udeležencev. Metode dela: V randomizirani navzkrižni eksperimentalni raziskavi je 52 študentov zdravstvenih ved izvajalo stise prsnega koša na lutki, tako z rokavicami kot brez njih. Velikost in smer sile med stisi prsnega koša sta bili merjeni s pritiskovno ploščo Kistler ter z lutko Resusci Anne (Laerdal, Norveška), namenjeno ocenjevanju kakovosti kardiopulmonalnega oživljanja. Izkušnja (težavnost, utrujenost, nelagodje, stabilnost, ročna kontrola) je bila ocenjena z evalvacijskim vprašalnikom. Rezultati: globina stisov prsnega koša (69 ± 9 proti 70 ± 7 mm; p &gt; 0,05), frekvenca (117 ± 16 proti 118 ± 15/min; p &gt; 0,05) in skupni rezultat ocene kakovosti kardiopulmonalnega oživljanja (95 % proti 94 %, p = 0,27) se niso statistično značilno razlikovali z rokavicami ali brez njih. Popolna sprostitev prsnega koša je bila boljša z rokavicami (98 % proti 86 %, p = 0,002). Največja sila pri stisih prsnega koša je bila v povprečju nekoliko nižja z rokavicami kot brez (632 ± 164 N proti 648 ± 164 N, p = 0,01), vendar je bil učinek zanemarljiv (Cliffov δ = 0,08). Povprečno odstopanje maksimalne sile od navpične smeri ni pokazalo pomembne razlike (4,7° ± 2,4° v obeh primerih, p = 0,86). Udeleženci so poročali o večji zaznani težavnosti, nelagodju, utrujenosti, slabši stabilnosti in slabši ročni kontroli pri nošenju rokavic (vse p &lt; 0,05). Razprava in zaključek: Smučarske rokavice povečini niso poslabšale objektivne kakovosti stisov prsnega koša, vendar so povečale zaznani napor in nelagodje izvajalcev. Zato je smiselno, da programi usposabljanja za temeljne postopke oživljanja v hladnih okoljih vključujejo vadbo z rokavicami, s čimer se izboljša pripravljenost izvajalcev in hkrati zagotovi zaščita rok pred mrazom. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vključiti različne vrste zaščitnih rokavic ter izvajanje raziskave v dejanskih zimskih pogojih.</dc:description><dc:publisher>[B. Kaltak Horozović]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-12 07:45:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
