Doživljanje materinstva pri ženskah, ki so se zdravile za neplodnostjoBertoncelj, Tadeja (Avtor) Simonič, Barbara (Mentor) neplodnostdoživljanje neplodnostireproduktivna travmamaterinstvoV magistrskem delu smo raziskovali doživljanje materinstva pri ženskah, ki so se zdravile za neplodnostjo. V teoretičnem delu smo predstavili opredelitev neplodnosti, njene najpogostejše vzroke in možnosti zdravljenja. Posebna pozornost je bila namenjena doživljanjem neplodnosti in vplivom na zadovoljstvo v partnerskem odnosu. Posvetili smo se tudi poglavju o materinstvu in predvsem literaturi, ki je opisovala doživljanje materinstva po izkušnji zdravljenja neplodnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo fenomenološke metode predstavili rezultate o doživljenju materinstva pri ženskah, ki so se zdravile za neplodnostjo. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s šestimi udeleženkami, starih od 24 do 45 let, ki so se več let zdravile za neplodnostjo in bile tudi v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Vse udeleženke so tudi uspešno zanosile in rodile zdravega otroka ter so sedaj v materinski vlogi enemu ali več otrokom, starim do pet let. Rezultati so pokazali, da je obdobje neplodnosti za udeleženke predstavljalo izjemno čustveno in psihično zahtevno izkušnjo, zaznamovano z občutki žalosti, negotovosti, krivde in osamljenosti. Postopki zdravljenja so bili za udeleženke naporni in obremenjujoči, ob tem pa so pogosto pogrešale več psihološke podpore. Kljub temu se je kot pomemben vir moči izkazala partnerska podpora. Rezultati so pokazali, da izkušnja neplodnosti lahko vpliva tudi na poznejše doživljanje materinstva. Pri udeleženkah se je ta vpliv kazal predvsem v izraziti hvaležnosti za otroka, zavedanju njegove dragocenosti, povečani skrbi za otrokovo zdravje in razvoj, izrazitejši zaščitniški drži ter strahu pred izgubo. Materinstvo so doživljale kot dragoceno izkušnjo, ki pa ni bila povezana zgolj z občutki sreče in izpolnitve, temveč jo je zaznamovala tudi ambivalentnost čustev – preplet strahov, dvomov in občutkov krivde. Pri nekaterih udeleženkah se je pokazala tudi potreba po večjem nadzoru ter težnja, da bi morale biti še posebej dobre oziroma popolne matere zaradi pretekle izkušnje zdravljenja. Magistrsko delo bo lahko tudi v pomoč k lažjemu razumevanju psiholoških vidikov materinstva po izkušnji neplodnosti in hkrati k izboljšanju psihološke podpore ženskam in parom v procesu zdravljenja in v zgodnjem obdobju materinstva.[T. Bertoncelj]20262026-07-11 09:00:09Magistrsko delo/naloga184643sl