<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184642"><dc:title>Stvarnopravni status cest</dc:title><dc:creator>Ogrin Sterle,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javna cesta</dc:subject><dc:subject>status javnih cest</dc:subject><dc:subject>lastništvo javnih cest</dc:subject><dc:subject>razlastitev</dc:subject><dc:subject>omejitve lastninske pravice</dc:subject><dc:subject>dolgoročni najem zemljišč</dc:subject><dc:subject>odškodninski sklad</dc:subject><dc:description>Po Zakonu o cestah (ZCes-2, Uradni list RS, št. 132/22) so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Javne ceste delimo na državne in občinske, pri čemer so državne v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih naj bi bilo okoli 30 odstotkov javnih občinskih cest v Sloveniji še vedno v zasebni lasti. Neurejeno lastništvo zemljišč, ki so po dejanski rabi kategorizirana kot javne ceste, je zelo pomembno odprto ekonomsko, prostorsko in infrastrukturno ter pravnopolitično vprašanje, hkrati pa eno od področij množičnega kršenja temeljnih ustavnih načel in človekovih pravic v naši državi. S tem, ko se območje zemljišč razglasi kot kategorizirana javna cesta, postane lastninska pravica lastnikov teh zemljišč na podlagi predpisov zakonov, ki urejajo ceste, izredno omejena. Cestne parcele, po kateri poteka cesta, s kategorizacijo postanejo javno dobro. Posledica tega je, da zemljiškoknjižni lastnik teh parcel, če gre za fizično osebo, izgubi vse pravice uživanja in razpolaganja s takimi zemljišči.
Glavni razlog za neurejeno lastništvo nad javnimi cestami verjetno predstavlja pomanjkanje potrebnih sredstev, s katerimi bi občine po tržni ceni lahko prenesle zemljišča v svojo last. Magistrsko delo raziskuje alternativne možnosti za rešitev lastništva nad javnimi cestami.</dc:description><dc:publisher>K. Ogrin</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-11 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184642</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
