<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184638"><dc:title>Evalvacija študijskih programov za šolske svetovalne delavce z vidika priprave na področje spolne vzgoje</dc:title><dc:creator>Pernarčič,	Taša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič Rozman,	Mija Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prezelj,	Tim	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>spolna vzgoja</dc:subject><dc:subject>izobraževalni programi</dc:subject><dc:subject>celostna spolna vzgoja</dc:subject><dc:subject>šolska svetovalna služba</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>evalvacija študijskih programov</dc:subject><dc:description>Spolna vzgoja je izjemno pomembno, a hkrati občutljivo področje vzgojno-izobraževalnega dela, saj je močno povezana z otrokovimi pravicami, telesnim in duševnim zdravjem, dobrim počutjem ter spoštljivimi medsebojnimi odnosi. V Sloveniji področje ni sistematično in celostno vključeno v šolski prostor in je pogosto odvisno od prepoznavanja njegovega pomena s strani posameznih šol oziroma zaposlenih. Ta odgovornost pogosto pade na šolsko svetovalno službo, saj se spolna vzgoja pojavlja kot presečna vsebina svetovalnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene ključne mednarodne smernice celostne spolne vzgoje ter etični, sociološki in razvojni temelji, ki postavijo legitimiteto celostni spolni vzgoji v šolskem prostoru. Prav tako je predstavljen pomen profesionalne vloge in usposobljenosti šolskih svetovalnih delavcev in delavk. Ravno zato je pomembno preveriti, kako so te vsebine predvidene v kurikulih programov, ki izobražujejo prihodnji kader šolske svetovalne službe. V empiričnem delu je predstavljena analiza učnih načrtov študijskih programov in analiza fokusnih skupin z izvajalci predmetov, kjer so bile zaznane specifične vsebine s področja. Ugotovitve kažejo, da so nekatere vsebine sicer prisotne, vendar večinoma posredno, razpršeno in nesistematično. Delo zato poudarja potrebo po prepoznavanju pomena področja in bolj strukturiranem vključevanju potrebnih vsebin v programe.</dc:description><dc:publisher>T. Pernarčič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-11 08:31:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184638</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
