Primerjava presejalnih programov za raka dojk v Evropi - sistematični pregled literatureKrličević, Hatidža (Avtor) Smajlović, Armela (Avtor) Alukić, Erna (Mentor) Dolenc, Laura (Komentor) Medič, Mojca (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijamamografijapresejanjeEvropapriporočilaprimerjavarak dojkeUvod: Rak dojke je najpogostejši maligni tumor in eden vodilnih vzrokov prezgodnje smrti med ženskami po svetu. Pojavlja se v vseh državah in starostnih skupinah. V 157 od 185 držav ostaja najpogostejša maligna bolezen pri ženskah. Mamografija je trenutno najučinkovitejša diagnostična in presejalna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk. Namen: Namen diplomskega dela je bil izvesti sistematični pregled literature o presejalnih programih za odkrivanje raka dojk v evropskih državah. Osredotočili smo se na leto uvedbe programa, starostni razpon, interval presejanja in stopnjo udeležbe v presejalnem programu. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili metodo sistematičnega pregleda literature in kvalitativno analizo podatkov. Iskanje strokovnih in znanstvenih člankov je potekalo od 9. 12. 2025 do 20. 1. 2026 z uporabo vključitvenih in izključitvenih dejavnikov v podatkovnih bazah PubMed, PubMed Central, ScienceDirect in COBISS. Rezultati: Po pregledu omenjenih podatkovnih baz smo skupaj zbrali 3118 zadetkov, od tega smo v sistematični pregled vključili 14 relevantnih člankov. Zgledovali smo se po modelu PRISMA, s katerim smo jasno prikazali korake, ki so privedli do končne izbire člankov v diplomskem delu. Študije so bile izvedene v različnih evropskih državah. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da večina evropskih držav deluje v skladu z evropskimi smernicami, ki priporočajo presejanje žensk, starih 50–69 let, v dvoletnih intervalih in z udeležbo nad 70 %. Kljub temu obstajajo pomembne razlike v izvajanju programa, predvsem pri razširitvi zgornje in spodnje starostne meje. Najbolj izrazite razlike so bile ugotovljene pri pokritosti programa, ki velja za enega ključnih kazalnikov učinkovitosti presejalnega programa. Rezultati kažejo, da visoka udeležba v programu bistveno vpliva na zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk. Glavna omejitev je bila, da so članki, ki so obravnavali zahtevano raziskovalno tematiko, tudi iz starejših obdobij, kar lahko predstavlja težavo, saj imajo nekatere države danes morda drugačne ali novejše smernice, kar je mogoče raziskovati. Naša raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju pomembnosti presejanja in sledenju evropskim priporočilom za doseganje zmanjšanja umrljivosti.[H. Krličević : A. Smajlović]20262026-07-11 07:46:20Diplomsko delo/naloga184631sl