<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184622"><dc:title>Doživljanje dodatne strokovne pomoči pri otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:title><dc:creator>Senica,	Betka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Dodatna strokovna pomoč (DSP)</dc:subject><dc:subject>učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU)</dc:subject><dc:subject>participacija učencev</dc:subject><dc:subject>učinkovitost pomoči</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava doživljanje dodatne strokovne pomoči (DSP) pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter participacijo učencev pri njenem načrtovanju in izvajanju. V teoretičnem delu so predstavljeni koncept DSP, pravni okvir urejanja pomoči za otroke s posebnimi potrebami, pomen individualiziranega programa (IP) ter različni modeli razumevanja pomoči – od medicinskega do pedagoškega in inkluzivnega pristopa. Posebna pozornost je namenjena konceptu participacije učenca kot ključnemu elementu kakovostnega učnega procesa. 

Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, ki vključuje polstrukturirane intervjuje z učenci in intervjuje z izvajalkami DSP. Namen raziskave je bil analizirati doživljanje, razumevanje in izkušnje z DSP iz perspektive učencev in izvajalk DSP, s poudarkom na vlogi participacije. Raziskovalna vprašanja so usmerjena v zaznane prednosti in slabosti DSP, učinke na učno uspešnost in socialno vključenost, participacijo učencev ter njen vpliv na učinkovitost in doživljanje pomoči. 

Rezultati kažejo, da učenci dodatno strokovno pomoč večinoma doživljajo pozitivno – kot podporo pri učenju, možnost za dodatno razlago, večjo sproščenost in boljšo organizacijo dela. Ustreza jim individualni pristop. Učinkovitost DSP povezujejo z odnosi z izvajalkami, igro, ustvarjalnostjo in jasnim ciljem ure. Kljub temu se je pokazalo, da je njihova vključenost v načrtovanje IP in izvedbo DSP večinoma omejena. Intervjuji z izvajalkami kažejo na zavedanje o pomenu participacije učencev, vendar jo omejujejo časovni, organizacijski in sistemski dejavniki.  

Ugotovitve potrjujejo teze sodobne pedagogike, da aktivna participacija učencev prispeva k večji učinkovitosti pomoči, višji motivaciji, samoučinkovitosti ter občutku avtonomije in pripadnosti. Vendar participacija v obravnavanih primerih ostaja šibko uresničena. Delo zato opozarja na potrebo po preoblikovanju obstoječih praks v smeri večje vključenosti učenca, fleksibilnosti, soustvarjanja in partnerskega odnosa, kot ga predvidevajo načela inkluzivnega izobraževanja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-11 07:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184622</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>