<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184589"><dc:title>Povezanost med izraženostjo znakov motnje pozornosti in hiperaktivnosti pri otroku ter starševskim stresom</dc:title><dc:creator>Milosavljević,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ADHD</dc:subject><dc:subject>nepozornost</dc:subject><dc:subject>hiperaktivnost</dc:subject><dc:subject>impulzivnost</dc:subject><dc:subject>starševski stres</dc:subject><dc:subject>SNAP-IV</dc:subject><dc:subject>PSS</dc:subject><dc:subject>osnovnošolski otroci</dc:subject><dc:description>Z magistrskim delom je avtorica želela raziskati povezanost med simptomi motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) pri osnovnošolskih otrocih ter starševskim stresom. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali sta dve osnovni dimenziji ADHD simptomatike, in sicer nepozornost ter hiperaktivnost/impulzivnost, povezani z višjo ravnjo starševskega stresa. Avtorica je preverila tudi, ali se raven starševskega stresa in zaznani znaki ADHD razlikujejo glede na spol otroka, prisotnost uradne diagnoze ADHD, zaposlitveni status staršev ter zakonski oziroma partnerski status staršev.

V raziskavi je sodelovalo 254 staršev osnovnošolskih otrok. Avtorica je uporabila kvantitativni, presečni in neeksperimentalni raziskovalni pristop. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom. Simptomi ADHD pri otroku so bili ocenjeni z vprašalnikom SNAP-IV, pri čemer sta bili obravnavani podlestvici nepozornosti in hiperaktivnosti/impulzivnosti. Starševski stres je bil merjen z lestvico Parental Stress Scale (PSS). Podatki so bili obdelani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics.
Rezultati so pokazali statistično pomembno pozitivno povezanost med nepozornostjo pri otroku in starševskim stresom ter med hiperaktivnostjo/impulzivnostjo pri otroku in starševskim stresom. Razlike glede na spol otroka pri starševskem stresu niso bile statistično pomembne, pokazale pa so se statistično pomembne razlike pri nepozornosti in hiperaktivnosti/impulzivnosti, pri čemer so bile vrednosti višje pri dečkih. Otroci z uradno diagnozo ADHD so imeli statistično pomembno višje izražene znake nepozornosti in hiperaktivnosti/impulzivnosti kot otroci brez uradne diagnoze ADHD. Starši otrok z uradno diagnozo ADHD pa niso poročali o statistično pomembno višji ravni starševskega stresa kot starši otrok brez uradne diagnoze ADHD. Zaposlitveni status in zakonski oziroma partnerski status staršev se nista pokazala kot statistično pomembna dejavnika razlik pri starševskem stresu ali zaznanih znakih ADHD.

Magistrsko delo pokaže, da so simptomi ADHD povezani ne le z otrokovim individualnim delovanjem, temveč tudi z vsakodnevnim življenjem družine. Ugotovitve opozarjajo, da je pri obravnavi otrok z izraženimi znaki ADHD smiselno upoštevati tudi starše, njihovo obremenjenost in podporo, ki jo potrebujejo pri vsakodnevnem soočanju z otrokovimi težavami.</dc:description><dc:publisher>[L. Milosavljević]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 09:00:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>