Doživljanje starševstva pri učiteljih otrok s posebnimi potrebami: ravnovesje med delom in družinskim življenjemBrodar, Žiga (Avtor) Pate, Tanja (Mentor) starševstvoučitelji otrok s posebnimi potrebamiusklajevanje dela in družinetematska analizačustveno delopreliv med vlogamaV magistrskem delu smo raziskovali doživljanje starševstva pri učiteljih otrok s posebnimi potrebami ter ravnovesje med delom in družinskim življenjem. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali starševstvo kot temeljno življenjsko izkušnjo, ki preoblikuje posameznikovo identiteto in odpira prostor za osebno rast. Osvetlili smo vzgojne sloge in vrednote ter specifike dela z otroki s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Podrobneje smo se posvetili teorijam razmerja med delom in družino — teoriji konflikta vlog, teoriji preliva, teoriji bogatitve vlog in teoriji mejnih vlog — ter posebnostim usklajevanja teh dveh področij pri učiteljih. V nadaljevanju smo obravnavali čustveno dimenzijo tega poklica: čustveno regulacijo, čustveno delo, utrujenost od sočutja ter strategije soočanja s stresom. Zadnji sklop teoretičnega dela je bil posvečen socialnim in institucionalnim virom podpore: partnerski opori, kolegialni opori, vodstveni podpori in superviziji, ter sistemsko-relacijskim perspektivam, ki pojasnjujejo, kako navezanost in družinska dinamika oblikujeta posameznikovo funkcioniranje v obeh vlogah. V empiričnem delu smo s pomočjo metode tematske analize na podlagi polstrukturiranih intervjujev z učiteljicami otrok s posebnimi potrebami, ki so hkrati starši, pridobili poglobljen vpogled v njihovo doživljanje starševstva in poklica učitelja. Analiza je razkrila šest glavnih tem: doživljanje starševske vloge, čustveno dinamiko med delom in družino, preplet poklicne in starševske vloge, izzive usklajevanja dela in družine, strategije soočanja in usklajevanja ter vire podpore pri usklajevanju vlog. Iz rezultatov izhaja, da udeleženke starševstvo doživljajo kot globoko obogatitveno izkušnjo, ki jo hkrati zaznamuje poklic — od večje hvaležnosti za otrokovo zdravje do prenosa poklicnih znanj v lastno vzgojo. Čustveno breme poklica se preliva v zasebni prostor, kar zahteva zavestne strategije prehoda med vlogama. Najpogostejši izzivi so vezani na zahtevne odnose s starši otrok s posebnimi potrebami, nerazumevanje poklica s strani širše okolice ter splošno čustveno izčrpanost. Ključni varovalni dejavniki so partnerska in kolegialna podpora, strukturirane strategije soočanja ter potreba po dostopni superviziji. Rezultati magistrskega dela so lahko v pomoč strokovnim delavcem v specialnopedagoških ustanovah, vodstvenim kadrom in oblikovalcem politik na področju vzgoje in izobraževanja, ki se srečujejo z vprašanjem poklicnega in osebnega blagostanja učiteljev otrok s posebnimi potrebami.[Ž. Brodar]20262026-07-10 09:00:12Magistrsko delo/naloga184584sl