<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184574"><dc:title>Vpliv dodanih kognitivnih nalog na hojo pri zdravih odraslih in pacientih po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Pahovnik,	Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Močilar,	Metka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>dodana naloga</dc:subject><dc:subject>časovno merjeni test vstani in pojdi</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>tekoči trak</dc:subject><dc:description>Uvod: Hoja pogosto poteka sočasno z izvajanjem drugih nalog, kar zaradi tekmovanja za omejene pozornostne vire lahko zmanjša učinkovitost izvedbe ene ali obeh nalog ter poveča tveganje za padce. Ocenjevanje hoje z dodano nalogo omogoča boljši vpogled v hojo v pogojih vsakodnevnega življenja. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti zanesljivost meritev časovno-prostorskih spremenljivk hoje po tekočem traku pri zdravih odraslih preiskovancih z dodano nalogo in brez nje ter proučiti vpliv dodanih nalog na časovno merjeni test vstani in pojdi ter na hojo po tekočem traku pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 32 zdravih odraslih in 30 preiskovancev po možganski kapi. Zdravi preiskovanci so hojo po tekočem traku opravili v dveh merilnih sejah. Preiskovanci po možganski kapi so izvedli časovno merjeni test vstani in pojdi ter hojo po tekočem traku brez dodane naloge in z nalogama črkovne fluentnosti ter odštevanja. Zanesljivost časovno-prostorskih spremenljivk hoje smo ocenili z intraklasnim korelacijskih koeficientom (angl. Intraclass Correlation Coeficient – ICC), vpliv dodanih nalog pa z izračunom cene dvojne naloge. Rezultati: Ugotovili smo visoko do odlično zanesljivost (ICC = 0,82–0,99) večine časovno-prostorskih spremenljivk hoje brez dodane naloge in z dodano nalogo črkovne fluentnosti, dve od analiziranih spremenljivk med hojo z dodano nalogo pa sta imeli zmerno zanesljivost (ICC = 0,75). Pri preiskovancih po možganski kapi sta obe dodani nalogi statistično značilno podaljšali čas izvedbe časovno merjenega testa vstani in pojdi (3,0–3,9 s) in povečali število korakov (1,6–2,5 korakov/min) (p &lt; 0,001). Pri hoji po tekočem traku je bil vpliv dodanih nalog manj izrazit; statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri kadenci (2,6 korakov/min) (p = 0,004). Primerjava med zdravimi in preiskovanci po možganski kapi ni pokazala izrazito večjega vpliva naloge črkovne fluentnosti na hojo po možganski kapi. Zaključek: Meritve časovno-prostorskih spremenljivk hoje po tekočem traku so pri zdravih odraslih zanesljive tako brez dodane naloge kot z dodano nalogo črkovne fluentnosti. Časovno merjeni test vstani in pojdi z dodano kognitivno nalogo se je izkazal kot občutljivejši za zaznavanje vpliva dodane naloge pri pacientih po možganski kapi, hoja po tekočem traku pa omogoča standardizirano oceno sprememb hoje.</dc:description><dc:publisher>[K. Pahovnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 07:46:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
