<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184567"><dc:title>Primerjava termičnih učinkov med kapacitivno in uporovno radiofrekvenčno terapijo</dc:title><dc:creator>Bec,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Weber,	Daša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stražar,	Klemen	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>TECAR</dc:subject><dc:subject>prenos energije</dc:subject><dc:subject>kapacitivna in uporovna modaliteta</dc:subject><dc:subject>termični učinki</dc:subject><dc:subject>temperatura kože</dc:subject><dc:description>Uvod: Kapacitivni in uporovni prenos energije v radio-frekvenčnem spektru, približno 0,5 MHz, se uporablja za globinsko ogrevanje tkiva. V literaturi se pogosto navaja s kratico TECAR (špa. Transferencia Eléctrica Capacitive Resistive). Kljub vse pogostejši uporabi terapije v rehabilitaciji, so razlike v termičnih učinkih kapacitivne in uporovne modalitete še vedno slabo raziskane. Namen: Primerjati termične učinke kapacitivne in uporovne modalitete na spremembo temperature kože ter preveriti vpliv debeline kožne gube in uporabljene moči aparature na povišanje temperature kože. Metode dela: Izveden je bil randomiziran nadzorovan poskus z navzkrižnim raziskovalnim protokolom, v katerem je sodelovalo 31 zdravih odraslih. Vsi preiskovanci so prejeli aktivno in placebo kapacitivno in uporovno terapijo. Debelina kožne gube je bila izmerjena s kaliperjem. Meritve temperature kože so bile opravljene z infrardečo kamero pred terapijo, po 10-minutni terapiji in 30 minut po terapiji. Intenzivnost terapije je bila določena glede na subjektivni občutek zaznave toplote preiskovancev in na koncu zabeležena uporabljena moč aparature. Za analizo rezultatov so bili opravljeni t-test za en vzorec, odvisni t-testi in linearna regresija. Rezultati: 10-minutni terapiji s kapacitivno in uporovno modaliteto sta statistično značilno in klinično pomembno povišali temperaturo kože. Kapacitivna modaliteta je bila pri tem učinkovitejša. Obe modaliteti sta bili učinkovitejši od placebo terapij. Temperatura kože je ostala statistično značilno povišana tudi 30 minut po terapiji ne glede na modaliteto. Razlik v poznejših termičnih učinkih med kapacitivno in uporovno modaliteto ni bilo. Rezultati so pokazali, da obstaja linearna povezanost med spremembo temperature kože in debelino kožne gube ter uporabljeno močjo aparature le pri kapacitivni modaliteti. Razprava in zaključek: Obe modaliteti sta učinkoviti pri zvišanju temperature kože, ki ostane povišana tudi 30 minut po terapiji. Prvi vpogled in ugotovitve o vplivu drugih dejavnikov na termične učinke nakazuje različno porazdelitev termičnih učinkov med kapacitivno in uporovno modaliteto, kot je opisano v literaturi. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi primerjale tudi druge učinke med modalitetama, vendar je za primerjavo pomembno upoštevati uporabljeno moč ali dovedeno energijo.</dc:description><dc:publisher>[S. Bec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 07:46:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184567</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
