<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184543"><dc:title>Primerjalna analiza meritev prstana Senstream Research Ring pri različnih telesnih aktivnostih</dc:title><dc:creator>Rožič,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanić,	Valentina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektrodremalna aktivnost</dc:subject><dc:subject>prevodnost kože</dc:subject><dc:subject>artefakti gibanja</dc:subject><dc:subject>BIOPAC EDA100C</dc:subject><dc:subject>BioNomadix</dc:subject><dc:subject>Senstream Research Ring</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava primerjavo treh sistemov za merjenje elektrodremalne aktivnosti: stacionarnega sistema BIOPAC MP150 z modulom EDA100C, brezžičnega sistema BioNomadix BN-PPGED in nosljivega merilnega prstana Senstream Research Ring. Namen dela je bil ovrednotiti kakovost zajetega signala, odziv sistemov na prehod iz mirovanja v gibanje ter vpliv mehanske zasnove in pritrditve senzorjev na meritve.

Meritve so bile izvedene na istem preiskovancu v treh ponovitvah in so vključevale mirovanje, hojo ter tek. Signali so bili obdelani v Pythonu s knjižnico NeuroKit2. Analizirani so bili tonična komponenta SCL, število zaznanih vrhov SCR, spremembe SCL med fazami in korelacije toničnih trendov med napravami.

Rezultati kažejo, da se vsi sistemi odzivajo na spremembe eksperimentalnih faz, vendar se razlikujejo po absolutnih vrednostih, stabilnosti signala in občutljivosti na gibanje. Pri dinamičnih meritvah se je kot ključen dejavnik izkazala stabilnost mehanskega stika med senzorjem in kožo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-09 13:45:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184543</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>