Vrednotenje sposobnosti hondrogeneze primarnih celic iz perinatalnih tkiv v pogojih in vitroVoga, Lucija (Avtor) Zupan, Janja (Mentor) Trojner Bregar, Andreja (Komentor) mezenhimske matične/stromalne celice (MSC)perinatalna tkivahondrogenezamodel mikromasSklepni hrustanec je specializirano, neprekrvavljeno in neoživčeno vezivno tkivo, ki ima zaradi nizke gostote in omejene proliferacijske sposobnosti hondrocitov izjemno slabo regeneracijsko sposobnost. Trenutno zdravljenje je večinoma simptomatsko, zato se regenerativna medicina intenzivno usmerja v celično terapijo z mezenhimskimi matičnimi oziroma stromalnimi celicami (MSC). Perinatalna tkiva predstavljajo etično nesporno dostopen in obetaven vir primarnih celic z lastnostmi MSC, vključno s hondrogenim potencialom. Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti in primerjati hondrogeno sposobnost MSC iz treh perinatalnih tkiv, odvzetih darovalkam z različnimi kliničnimi značilnostmi. Raziskava je obsegala 99 vzorcev 33 porodnic (vsaka je darovala tri perinatalna tkiva, t.j. amnijsko membrano, decidualno ploščo posteljice in popkovnico). Po izolaciji primarnih MSC je sledilo gojenje celic in vitro. Test hondrogeneze je bil izveden v modelu mikromas, ki posnema zgoščevanje mezenhima med embrionalnim razvojem hrustanca. Diferenciacija je potekala 14 dni ob dodajanju transformirajočega rastnega dejavnika TGF-β1 oziroma v kontrolnem mediju brez TGF-β1. Uspešnost procesa smo kvalitativno ocenili s histokemijskim barvanjem glikozaminoglikanov z alcianskim modrilom, kvantitativno pa s spektrofotometričnim merjenjem absorbance eluiranega barvila. Uspešnost začetne izolacije primarnih celic je bila najvišja pri amnijski membrani, sledila je decidualna plošča posteljice, najnižja pa je bila pri popkovnici. Med nadaljnjim gojenjem celic je prišlo do izrazitega upada uspešno izoliranih vzorcev zaradi pojava senescence in okužb, zato iz nobenega vzorca popkovnice nismo uspeli pridobiti zadostnega števila celic za funkcijske teste. Čeprav je bila hondrogeneza uspešno inducirana pri vzorcih amnijske membrane in posteljice, zaradi majhnega končnega števila vzorcev nismo mogli statistično dokazati razlik med tkivi ali kliničnimi lastnostmi porodnic. Kljub temu je bil opazen jasen trend nižje uspešnosti hondrogene diferenciacije pri celicah porodnic s pridruženimi boleznimi v nosečnosti. Delo izpostavlja tudi nujnost optimizacije protokola izolacije in gojenje primarnih celic iz perinatalnih tkiv, kar bo v prihodnje pripomoglo k trdnejšim in klinično pomembnejšim zaključkom.20262026-07-09 11:50:15Magistrsko delo/naloga184533sl