<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184525"><dc:title>Pravni vidiki oglaševanja vplivnežev na družbenih omrežjih</dc:title><dc:creator>Gomboc,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lutman,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vplivneži</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>transparentnost oglaševanja</dc:subject><dc:subject>varstvo potrošnikov</dc:subject><dc:subject>samoregulacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo »Pravni vidiki oglaševanja vplivnežev na družbenih omrežjih« obravnava pravno ureditev oglaševanja prek vplivnežev na družbenih omrežjih ter vprašanje ustreznosti obstoječega slovenskega in evropskega pravnega okvira pri zagotavljanju transparentnosti oglaševalskih vsebin in varstva potrošnikov. Namen naloge je bil analizirati pravne akte, samoregulativne mehanizme in primerjalnopravne rešitve izbranih evropskih držav ter ugotoviti, ali je področje vplivnostnega oglaševanja v Sloveniji pravno neurejeno oziroma ali bi bila primerna posebna zakonska ureditev. Analiza je temeljila na pregledu slovenske in evropske zakonodaje, strokovne literature, samoregulativnih aktov oglaševalske industrije ter primerjalnopravnem pregledu ureditev izbranih držav članic. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju prikritega oglaševanja, transparentnosti komercialnih vsebin in vlogi družbenih omrežij kot posrednikov oglaševalskih vsebin. Proučitev je pokazala, da vplivneži zaradi vzpostavljenega odnosa zaupanja pomembno vplivajo na potrošniške odločitve uporabnikov, kar povečuje tveganje za zavajajoče poslovne prakse. Ugotovljeno je bilo, da slovenski in evropski pravni okvir že vsebuje številna pravila, ki prepovedujejo prikrito oglaševanje in zahtevajo jasno prepoznavnost oglasnih vsebin, vendar je ureditev razpršena med različne predpise in zato v praksi pogosto nepregledna. Primerjalnopravna analiza je pokazala, da večina evropskih držav področje vplivnostnega oglaševanja ureja podobno kot Slovenija, predvsem s splošnimi pravili potrošniškega in medijskega prava. Izjema je Francija s posebno zakonodajo, ki pa se ni izkazala kot bistveno izboljšanje ureditve, temveč predvsem kot podvajanje že obstoječih pravil. Naloga ugotavlja, da popolne transparentnosti vplivnostnega oglaševanja zaradi hitrega razvoja digitalnih platform in spreminjajočih se oblik spletne komunikacije najverjetneje ni mogoče zagotoviti, zato bo za učinkovito varstvo potrošnikov v prihodnje poleg učinkovitega nadzora pomembna tudi večja ozaveščenost samih uporabnikov družbenih omrežij.</dc:description><dc:publisher>M. Gomboc</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-09 09:00:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184525</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
