<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184521"><dc:title>Generativna umetna inteligenca kot podpora personaliziranemu učenju kemije: empirična analiza učnih učinkov, interesa in stališč dijakov.</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slapničar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ribič,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>generativna umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>kemija</dc:subject><dc:subject>laboratorijske vaje</dc:subject><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>učni dosežki</dc:subject><dc:subject>situacijski interes</dc:subject><dc:subject>stališča do generativne umetne inteligence</dc:subject><dc:description>Kemija po izobraževalni vertikali pogosto velja za zahtevno in abstraktno, zato učitelji 
pouk kemije med drugim podpirajo z IKT učnimi pristopi. Ob pojavu generativne 
umetne inteligence (GenUI) se odpira novo vprašanje: ali lahko dotična orodja 
smiselno in odgovorno obogatijo tako učenje kot tudi poučevanje kemije v srednji šoli. 
V magistrskem delu je bila empirično preverjena primernost uporabe GenUI kot 
podpore dijaku v učnem procesu. Raziskano je bilo, ali se priprava na laboratorijsko 
delo z uporabo GenUI v obravnavanem učnem kontekstu povezuje z boljšim 
razumevanjem kemijskih učnih vsebin, višjimi učnimi dosežki in večjo trajnostjo znanja 
ter kako se povezuje z interesom, zaznano kompetentnostjo dijakov in njihovimi stališči 
do uporabe GenUI pri pouku kemije. V raziskavo je bil vključen namenski vzorec 
dijakov 2. letnika gimnazije v osrednjeslovenski regiji (N = 27), ki so pri pouku kemije 
izvedli dve laboratorijski vaji iz tematskega učnega sklopa Ravnotežja v vodnih 
raztopinah. Dijaki so bili razdeljeni v dve heterogeni skupini. Prva skupina se je na prvo 
laboratorijsko vajo pripravljala na tradicionalen način, druga pa tradicionalno z dodano 
personalizirano podporo GenUI. Pri drugi laboratorijski vaji sta se načina priprave 
skupin zamenjala. Po vsaki vaji so dijaki reševali preizkus znanja in izpolnjevali 
vprašalnike s trditvami Likertovega tipa za merjenje situacijskega interesa, zaznane 
kompetentnosti in stališč do uporabe GenUI. Po dveh tednih je bil izveden odloženi 
preizkus znanja, izbranih deset dijakov pa je sodelovalo v polstrukturiranih intervjujih 
o izkušnjah z uporabo GenUI pri pouku in učenju kemije. Rezultati so pokazali, da so 
dijaki pri pripravi z uporabo GenUI na obeh neposrednih preizkusih znanja dosegli 
statistično značilno boljše rezultate kot pri tradicionalni pripravi. Podoben vzorec se je 
pokazal tudi pri odloženih preizkusih znanja, kar nakazuje na možnost, da je bila 
priprava z uporabo GenUI v obravnavanem kontekstu povezana z boljšim ohranjanjem 
znanja. Dijaki so ob uporabi GenUI poročali o višjem situacijskem interesu in višji 
zaznani kompetentnosti pri laboratorijskem delu. Pri stališčih do GenUI so bile 
pozitivne spremembe izrazite predvsem pri zaznavanju uporabnosti GenUI za učenje 
in pouk kemije. Kvalitativni rezultati so pokazali, da so dijaki GenUI večinoma doživljali 
kot hitro, dostopno in uporabno učno podporo, ki jim je pomagala pri razumevanju 
pojmov, preverjanju odgovorov, razlagi po korakih in pripravi na laboratorijsko delo. 
Obenem so opozorili na omejitve, kot so možnost napačnih ali premalo osredotočenih 
odgovorov, potreba po ustreznem predznanju, zahtevnost oblikovanja kakovostnih 
vprašanj ter dileme glede meje med dovoljeno učno podporo in nedovoljeno bližnjico.</dc:description><dc:publisher>B. Zupančič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-09 08:31:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184521</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
