Generativna umetna inteligenca kot podpora personaliziranemu učenju kemije: empirična analiza učnih učinkov, interesa in stališč dijakov.Zupančič, Blaž (Avtor) Slapničar, Miha (Mentor) Ribič, Luka (Komentor) generativna umetna inteligencakemijalaboratorijske vajedijakiučni dosežkisituacijski interesstališča do generativne umetne inteligenceKemija po izobraževalni vertikali pogosto velja za zahtevno in abstraktno, zato učitelji pouk kemije med drugim podpirajo z IKT učnimi pristopi. Ob pojavu generativne umetne inteligence (GenUI) se odpira novo vprašanje: ali lahko dotična orodja smiselno in odgovorno obogatijo tako učenje kot tudi poučevanje kemije v srednji šoli. V magistrskem delu je bila empirično preverjena primernost uporabe GenUI kot podpore dijaku v učnem procesu. Raziskano je bilo, ali se priprava na laboratorijsko delo z uporabo GenUI v obravnavanem učnem kontekstu povezuje z boljšim razumevanjem kemijskih učnih vsebin, višjimi učnimi dosežki in večjo trajnostjo znanja ter kako se povezuje z interesom, zaznano kompetentnostjo dijakov in njihovimi stališči do uporabe GenUI pri pouku kemije. V raziskavo je bil vključen namenski vzorec dijakov 2. letnika gimnazije v osrednjeslovenski regiji (N = 27), ki so pri pouku kemije izvedli dve laboratorijski vaji iz tematskega učnega sklopa Ravnotežja v vodnih raztopinah. Dijaki so bili razdeljeni v dve heterogeni skupini. Prva skupina se je na prvo laboratorijsko vajo pripravljala na tradicionalen način, druga pa tradicionalno z dodano personalizirano podporo GenUI. Pri drugi laboratorijski vaji sta se načina priprave skupin zamenjala. Po vsaki vaji so dijaki reševali preizkus znanja in izpolnjevali vprašalnike s trditvami Likertovega tipa za merjenje situacijskega interesa, zaznane kompetentnosti in stališč do uporabe GenUI. Po dveh tednih je bil izveden odloženi preizkus znanja, izbranih deset dijakov pa je sodelovalo v polstrukturiranih intervjujih o izkušnjah z uporabo GenUI pri pouku in učenju kemije. Rezultati so pokazali, da so dijaki pri pripravi z uporabo GenUI na obeh neposrednih preizkusih znanja dosegli statistično značilno boljše rezultate kot pri tradicionalni pripravi. Podoben vzorec se je pokazal tudi pri odloženih preizkusih znanja, kar nakazuje na možnost, da je bila priprava z uporabo GenUI v obravnavanem kontekstu povezana z boljšim ohranjanjem znanja. Dijaki so ob uporabi GenUI poročali o višjem situacijskem interesu in višji zaznani kompetentnosti pri laboratorijskem delu. Pri stališčih do GenUI so bile pozitivne spremembe izrazite predvsem pri zaznavanju uporabnosti GenUI za učenje in pouk kemije. Kvalitativni rezultati so pokazali, da so dijaki GenUI večinoma doživljali kot hitro, dostopno in uporabno učno podporo, ki jim je pomagala pri razumevanju pojmov, preverjanju odgovorov, razlagi po korakih in pripravi na laboratorijsko delo. Obenem so opozorili na omejitve, kot so možnost napačnih ali premalo osredotočenih odgovorov, potreba po ustreznem predznanju, zahtevnost oblikovanja kakovostnih vprašanj ter dileme glede meje med dovoljeno učno podporo in nedovoljeno bližnjico.B. Zupančič20262026-07-09 08:31:13Magistrsko delo/naloga184521sl