<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184520"><dc:title>Upor v področju srednjih Reynoldsovih števil pri toku skozi natego</dc:title><dc:creator>Žugič,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fizika</dc:subject><dc:subject>hidravlična natega</dc:subject><dc:subject>Bernoullijeva enačba</dc:subject><dc:subject>Reynoldsovo število</dc:subject><dc:subject>tok tekočine</dc:subject><dc:subject>mehanske izgube</dc:subject><dc:subject>pretvorba mehanske energije</dc:subject><dc:subject>energijska višina</dc:subject><dc:subject>tok skozi cev</dc:subject><dc:subject>hidrodinamika</dc:subject><dc:subject>eksperimentalno delo</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je bil eksperimentalno raziskan tok vode skozi hidravlično natego v območju srednjih Reynoldsovih števil. Posebna pozornost je bila namenjena pretvorbi mehanske energije v notranjo energijo vode ter vplivu geometrije cevi, višinske razlike, preseka cevi in dolžine cevi na tokovne razmere v sistemu.
Za izvedbo raziskave je bila zasnovana eksperimentalna postavitev hidravlične natege, ki je omogočala sistematično spreminjanje posameznih okoliščin in merjenje časa pretoka vode skozi cev. Na podlagi izmerjenih časov so bili določeni prostorninski pretok, povprečna hitrost toka in Reynoldsovo število. Rezultati so bili primerjani s teoretičnimi napovedmi idealiziranega toka, določenimi z Bernoullijevo enačbo.
Rezultati so pokazali, da ima geometrija cevi opazen vpliv na tokovne razmere predvsem pri manjših premerih cevi, kjer dodatni ovinki povečajo pretvorbo mehanske energije v notranjo energijo vode. Z večanjem višinske razlike se povečujeta hitrost toka in Reynoldsovo število, vendar so bile izmerjene hitrosti v vseh primerih bistveno manjše od teoretičnih vrednosti idealnega toka. Analiza vpliva preseka cevi je pokazala, da večji premeri omogočajo večje hitrosti toka in manjši delež pretvorjene mehanske energije.
Osrednji del raziskave je predstavljala analiza vpliva dolžine cevi na pretvorbo mehanske energije v notranjo energijo vode. Ugotovljeno je bilo, da se energijska višina mehanskih izgub z dolžino cevi približno linearno povečuje, kar je omogočilo uporabo linearnih aproksimacij za nadaljnjo analizo rezultatov. Na podlagi presečišč aproksimacij z ordinatno osjo je bilo mogoče oceniti del energijske višine, ki je povezan s vstopom vode v cev.
Raziskava potrjuje, da so mehanske izgube pri toku skozi realne cevne sisteme izrazite in da idealizirana uporaba Bernoullijeve enačbe brez upoštevanja pretvorbe mehanske energije v notranjo energijo ne opisuje ustrezno dejanskih tokovnih razmer. Poleg raziskovalne vrednosti ima uporabljena eksperimentalna postavitev tudi didaktični pomen, saj omogoča neposredno primerjavo med teoretičnimi modeli in eksperimentalnimi meritvami pri obravnavi toka tekočin.</dc:description><dc:publisher>K. Žugič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-09 08:31:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184520</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
