Identiteta države kot instrument diplomatskega udejstvovanja držav v mednarodnih odnosihNaranđa, Lucija (Avtor) Udovič, Boštjan (Mentor) identiteta državekonstruktivizemmehka močdiplomacijaRepublika HrvaškaV magistrskem delu obravnavam identiteto države kot instrument diplomatskega udejstvovanja v mednarodnih odnosih, in sicer na primeru Republike Hrvaške v obdobju 1991–1995. Izhajam iz konstruktivistične teorije mednarodnih odnosov, ki identiteto razume kot družbeno oblikovan in dinamičen koncept, ki se vzpostavlja skozi prakse, diskurze in interakcije z drugimi akterji, ter jo povezujem s konceptom mehke moči, prek katerega identiteta postane diplomatski vir, s katerim država vpliva na druge brez uporabe prisile. Na podlagi pregleda literature oblikujem avtorski analitični model elementov identitete države. Model nato preverim na študiji primera, in sicer na treh govorih prvega hrvaškega predsednika dr. Franja Tuđmana pred Generalno skupščino OZN v letih 1992, 1993 in 1995, ki jih analiziram z vsebinsko analizo in z Dell Hymesovim modelom SPEAKING. Analiza pokaže, da so elementi statičnega stebra v vseh treh govorih ohranili kontinuiteto, fleksibilni steber pa se je hitro preoblikoval glede na spremenjeni položaj Hrvaške, ki je nastopila vse od prosilke za priznanje prek kritičarke mednarodnih mehanizmov do soustvarjalke vizije prihodnjega mednarodnega reda. Na podlagi tega prepoznam štiri medsebojno prepletene oblike, v katerih se identiteta pojavlja v diplomatski praksi: kot vir pravice do obstoja in mednarodnega priznanja, kot razmerje do Drugega in pripisovanje vlog, kot zavezanost normam in vrednotam ter kot prilagodljivo diplomatsko orodje.L. Naranđa20262026-07-09 07:30:04Magistrsko delo/naloga184509sl