<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184503"><dc:title>Psihološka odpornost pri glasbenikih</dc:title><dc:creator>Goldner,	Anika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihološka odpornost</dc:subject><dc:subject>mladi glasbeniki</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>izvajalska anksiozost</dc:subject><dc:subject>glasbeno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>pedagoški pristopi</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava psihološko odpornost mladih glasbenikov v
kontekstu akademskega izobraževanja ter osvetljuje dejavnike, ki vplivajo na njihovo
sposobnost soočanja s pritiskom, negotovostjo in stalno javno izpostavljenostjo. Čeprav
se ti dejavniki pogosto dojemajo kot individualne značilnosti, številni avtorji poudarjajo,
da so rezultat prepleta osebnostnih dejavnikov, institucionalnih okoliščin in socialnega
okolja. Navedeni ključni dejavniki – kot npr. pritisk, perfekcionizem, izvajalska
anksioznost, kompetentnost – sami po sebi niso nujno negativni – prav oni včasih
omogočajo, da se občutja nepredvidljivosti v povezavi z lastno kompetentnostjo v
določeni situaciji preoblikujejo v priložnost za rast. V nalogi so predstavljene različne
definicije psihološke odpornosti, ki se razume kot dinamičen proces razvoja strategij
spoprijemanja s stresom in izzivi. Raziskave kažejo, da imajo študenti glasbe pogosto
višjo stopnjo anksioznosti in depresije kot vrstniki, kar še povečuje pomen krepitve
psihološke odpornosti. Psihološka odpornost se kaže v načinu interpretacije izzivov – ali
posameznik zahtevne situacije razume kot grožnjo lastni vrednosti ali kot priložnost za
razvoj. V tem kontekstu imajo pomembno vlogo samoučinkovitost, čustvena regulacija,
pozitivna naravnanost ter sposobnost refleksije lastnih izkušenj. Institucionalni dejavniki
vključujejo študijske obremenitve, tekmovalno vzdušje in kakovost povratnih informacij
profesorjev. Socialni dejavniki, kot so podpora vrstnikov, družine, ansambelsko
muziciranje in kolektivne izkušnje, predstavljajo pomembne varovalne mehanizme, ki
krepijo občutek pripadnosti in zmanjšujejo občutke osamljenosti. Pedagoški pristopi se
kažejo kot ključen element pri oblikovanju občutka varnosti in spodbujanju pozitivnega
razvoja študentov. Magistrska naloga poudarja, da psihološka odpornost ni statična
lastnost, temveč proces, ki se razvija skozi izkušnje, odnose in institucionalne vplive.
Predstavljene so tudi strategije, s katerimi je mogoče sistematično krepiti notranje vire in
moči ter izboljševati varovalne dejavnike: mentorski pristopi, trening sočutja do sebe. V
zaključku je poudarjeno, da je psihološka odpornost ključen dejavnik za umetniški in
osebnostni razvoj mladih glasbenikov. Njeno načrtno razvijanje omogoča, da se izzivi
preobrazijo v priložnosti za rast, oblikovanje in doseganje dolgoročne profesionalne
uspešnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-09 07:20:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184503</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
