Epidemija Covid-19 kot stresni dejavnik pri strokovnih delavkah v vrtcuBarber, Laura (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Gradišek, Polona (Komentor) Covid-19vzgojiteljice predšolskih otrokstresvrtecpomočnice vzgojiteljice predšolskih otrokepidemija covid-19Stres opredeljujemo kot skupek telesnih, fizičnih in duševnih odzivov na obremenitve iz okolja, ki se kažejo v obliki različnih simptomov, kot so nespečnost, utrujenost, glavoboli, tesnoba, razdražljivost in občutek preobremenjenosti. Za obvladovanje stresa lahko uporabljamo različne strategije, kot so sprostitvene tehnike, telesna dejavnost in druge oblike samopomoči. V sodobnem času pa so največkrat vzroki za stres denar, delo, družina, odnosi, spremembe v življenju, skrb za zdravje in velikokrat tudi lastne misli posameznika. Epidemija covid-19, ki se je konec leta 2019 začela na Kitajskem in se leta 2020 razširila po svetu, je pomembno vplivala na delovanje družbe in tudi na področje vzgoje in izobraževanja. V Sloveniji je bila epidemija covid-19 večkrat razglašena, pri čemer so bili uvedeni številni omejitveni ukrepi, med drugim tudi začasno zaprtje vrtcev, kar je pomembno spremenilo organizacijo dela strokovnih delavk ter izvajanje pedagoškega procesa. Namen diplomskega dela z naslovom Epidemija covid-19 kot stresni dejavnik pri strokovnih delavkah v vrtcu je bil ugotoviti, kako je obdobje epidemije covid-19 in posledično spreminjanje pedagoškega dela vplivalo na doživljanje stresa pri strokovnih delavkah v vrtcu ter na njihovo spoprijemanje s stresom. Raziskava, v kateri je sodelovalo 108 strokovnih delavk iz različnih vrtcev po Sloveniji, je potekla preko elektronskega anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali po vrtcih. Ugotavljali smo, kako je obdobje epidemije covid-19 vplivalo na pedagoško delo strokovnih delavk v vrtcu, kakšno stopnjo stresa so strokovne delavke doživljale v času epidemije covid-19, kako se je kazal stres, ki so ga doživljale, kako so se na stres, ki so ga doživljale v času epidemije covid-19, odzivale in seveda kako se je stanje doživljanja stresa pri strokovnih delavkah v vrtcu razlikovalo s časom epidemije covid-19 v primerjavi s časom po epidemiji, se pravi v šolskem letu 2022/2023. Rezultati raziskave so pokazali, da se pedagoško delo v času epidemije vsebinsko ni bistveno spremenilo, so pa se močno spremenili organizacija dela, komunikacija in delovni pogoji zaradi epidemioloških ukrepov, kot so zaprtje vrtcev, delo v omejenih skupinah in strogi higienski ukrepi. Skoraj polovica anketiranih strokovnih delavk (49 %) je poročala o višji stopnji stresa med epidemijo, ki se je po njenem zaključku pri večini zmanjšala. Največ stresa so povzročali neorganiziranost dela, nepredvidljive razmere, dodatni varnostni ukrepi ter strah pred okužbo sebe in svojih bližnjih. Stres se je pri strokovnih delavkah kazal predvsem v obliki čustvene napetosti, zaskrbljenosti, razdražljivosti, težav s koncentracijo ter telesnih simptomov, kot so motnje spanja in mišična napetost. Za spoprijemanje s stresom so najpogosteje uporabljale aktivne strategije, kot so telesna dejavnost, sprehodi in branje, medtem ko je bila socialna podpora zaradi omejitev zmanjšana. Ugotovitve raziskave kažejo, da je epidemija covid-19 predstavljala pomemben stresni dejavnik, ki je vplival na delo in psihološko blagostanje strokovnih delavk v vrtcu. Raziskava poudarja pomen organizacijske podpore, učinkovite komunikacije in skrbi za duševno zdravje zaposlenih ter prispeva k boljšemu razumevanju odzivanja strokovnih delavk v kriznih razmerah. Rezultati lahko služijo kot izhodišče za izboljšanje pogojev dela in sistemov podpore v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v prihodnje.L. Barber20262026-07-08 08:30:09Diplomsko delo/naloga184469sl