<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184460"><dc:title>Dostopnost javne podpore staršem in otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:title><dc:creator>Virant,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:subject>neoliberalizem</dc:subject><dc:subject>sodobne oblike starševanja</dc:subject><dc:subject>javna podpora</dc:subject><dc:subject>zasebna podpora</dc:subject><dc:description>Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) v osnovnih šolah predstavljajo skupino, ki potrebuje prilagojeno izobraževanje in dodatno podporo za uspešno vključevanje v izobraževalni sistem, npr. dodatna strokovna pomoč, individualiziran program, strokovni centri. Kljub obstoječim oblikam javne podpore se v praksi pojavljajo opažanja, da dostop do teh storitev ni vedno enostaven. K temu lahko deloma prispevajo tudi neoliberalni trendi v izobraževanju, ki poudarjajo individualizacijo ter aktivnejšo vlogo posameznika. Prav tako je tendenco porasta iskanja podpore pri zasebnih ponudnikih možno povezati z novimi oblikam starševanja, kjer starši prevzemajo bolj aktivno vlogo pri celotnem izobraževanju svojih otrok. V Sloveniji deluje vse več zasebnih ponudnikov, ki nudijo podporne storitve staršem in učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Storitve, ki jih nudijo razni centri, organizacije in posamezniki, vključujejo učno pomoč oziroma inštrukcije, psihosocialno podporo, logopedske obravnave ter različne oblike terapij.
V teoretičnem delu naloge predstavimo neoliberalne izobraževalne politike, sodobne oblike starševanja in značilnosti učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter obstoječo ponudbo javnih in zasebnih podpornih mehanizmov. Empirični del temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu, pri čemer so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji s starši učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, šolskimi svetovalnimi delavci in predstavniki zasebnih podpornih storitev. Cilj te raziskave je preučiti izzive, s katerimi se soočajo starši učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja pri dostopu do javnih podpornih storitev, in ugotoviti razloge za njihovo odločitev za zasebne podporne storitve. Raziskava preučuje specifične izzive pri dostopu do javnih podpornih storitev za učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, izkušnje staršev s kakovostjo teh storitev v primerjavi z zasebnimi ter dejavnike, ki vplivajo na odločitev za zasebne ponudnike.
Z analizo intervjujev ugotavljamo, da se starši pri dostopu do javnih storitev pogosto soočajo z dolgotrajnimi postopki, pomanjkanjem informacij in kadrov, kar povzroča dolge čakalne dobe in neenotno kakovost storitev med regijami. Zasebne storitve starši prepoznajo kot hitreje dostopne, bolj prilagojene posamezniku in fleksibilne, a finančno pogosto nedosegljive, kar povečuje socialne razlike. Analiza razkriva tudi razliko med mestnim in podeželskim okoljem, kjer je ponudba zasebnih storitev bistveno bolj omejena.

Na podlagi ugotovitev navajamo več možnih ukrepov: izboljšanje organizacije in skrajšanje postopkov v javnem sektorju, oblikovanje minimalnih standardov kakovosti storitev, spodbujanje partnerstev med javnimi in zasebnimi izvajalci ter finančne sheme za zagotavljanje enake dostopnosti. Rezultati naše raziskave nakazujejo potrebo po vzpostavitvi učinkovitejšega in pravičnejšega sistema javne podpore, ki bo v največjo korist učencem s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-08 07:16:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184460</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
