Pozne endokrinološke in presnovne posledice zdravljenja možganskih tumorjev pri otrocihJazbinšek, Sončka (Avtor) Kotnik, Primož (Mentor) Možganski tumorji v otroštvupozni učinki onkološkega zdravljenjaendokrine motnjepresnovne motnjesrčno-žilna ogroženostdebelina intime-medije karotidne arterijevariabilnost glikemijeUvod. Osebe po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu imajo povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki pomembno pripomorejo k zgodnejši umrljivosti. Povečano tveganje je posledica primarne bolezni in/ali njenega zdravljenja. V doktorskem delu so orisani vzroki endokrinih in presnovnih motenj, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja možganskega tumorja v otroštvu. Opisana je pojavnost zapletov v naši kohorti bolnikov ter primerjava glede na lokacijo tumorja in način zdravljenja. Za oceno srčno-žilnega zdravja v izbrani populaciji smo izbrali znani neinvazivni biološki označevalec za oceno ateroskleroze, debelino intime-medije karotidne arterije (cIMT). Slednja je bila določena s polavtomatsko radiofrekvenčno ultrazvočno metodo meritve cIMT, ki je primerna za uporabo pri kliničnem delu za specialiste neradioloških in nekardioloških ved. Kot drugi označevalec za oceno srčno-žilnega zdravja smo dodatno pri delu populacije določali variabilnost glikemije s 14-dnevno meritvijo glukoze v medceličnini. Kljub vse večjemu prepoznavanju dovzetnosti za nastanek presnovnih motenj v populaciji preživelih po zdravljenju možganskih tumorjev v otroštvu, ostajajo v razumevanju njihove pogostosti, mehanizmov in poteka pomembne vrzeli. Natančnejša opredelitev presnovnih izidov in srčno-žilnega zdravja je ključna za oblikovanje učinkovitih strategij spremljanja, zgodnjega odkrivanja in ciljnega preprečevanja zapletov ter tako preprečitev zgodnejše umrljivosti opisane populacije. Podatki o cIMT so na voljo le za manjše skupine otrok, preživelih po zdravljenju različnih vrst tumorjev v otroštvu. Podatkov o variabilnosti glikemije v tej populaciji ni. Cilji. Opredelitev pogostosti endokrinoloških in presnovnih motenj po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu. Opredelitev srčno-žilne ogroženosti po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu z meritvijo debeline intime-medije karotidne arterije in z variabilnostjo glikemije. Dodaten cilj je bil opredelitev povezav med preučevanimi zapleti ter vrsto tumorja, lokacijo tumorja in načinom zdravljenja. Metode in preiskovanci. V študijo so bile vključene osebe z diagnosticiranim možganskim tumorjem v starosti do vključno 18. leta starosti na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana med leti 2008 in 2018. Vključene so bile osebe, pri katerih je od zaključka onkološkega zdravljenja minilo vsaj 5 let. Demografski podatki, lokacija tumorja, histološki izvid, načini zdravljenja (kirurški poseg, obsevanje, kemoterapija) in uporaba zdravil so bili zbrani iz medicinske dokumentacije. Preiskovance smo povabili v ambulanto na podroben pregled za opredelitev prisotnosti presnovnih motenj. Opravljene so bile antropometrične meritve, meritve krvnega tlaka, odvzem krvi na tešče za določitev delovanja endokrinih osi in določitev presnovnih parametrov. Telesno sestavo smo določili z dvoenergijsko rentgensko absorbciometrijo (Hologic). CIMT je bila izmerjena z radiofrekvenčnim ultrazvočnim sistemom (RF-quality intima-media thickness, Esaote), pridobljene vrednosti so bile primerjane z normativnimi vrednostmi pri zdravi populaciji. Za opredelitev variabilnosti glikemije je bila opravljena vsaj 10-dnevna neprekinjena meritev glukoze v medceličnini z merilcem Freestyle Libre 2 (Abbott Diabetes Care). Za primerjavo preučevanih spremenljivk so bile izračunane vrednosti standardnega odklona (SD). Statistična analiza je bila narejena z uporabo programa R project software ter programa Orange. Hipoteze. Pogostost endokrinoloških zapletov po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu v preučevani nacionalni kohorti je podobna opisom v literaturi. Pogostost presnovnih motenj po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu v preučevani nacionalni kohorti je višja, kot v splošni zdravi populaciji in je odvisna od vrste tumorja, lokacije tumorja in načina zdravljenja. Debelina intime-medije karotidne arterije pri posameznikih po zaključenem onkološkem zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu je večja v primerjavi z zdravo populacijo. Variabilnost glikemije pri presnovno ogroženih posameznikih po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu je višja in odvisna od vrste tumorja, lokacije tumorja in načina zdravljenja. Rezultati. V študijo je bilo vključenih 94 preiskovancev (povprečna starost 14,9 ± 5,5 let, povprečen čas sledenja 8,1 ± 3,0 let, 48 oseb moškega spola). Večina je imela primarni tumor v zadnji možganski kotanji (45), sledili so tumorji suprantentorialno (37) in v supraselarni regiji (12). Ob zadnjem pregledu je bil motnja hormonske osi opredeljena pri 23% kohorte, najpogosteje hiposomatotropizem. Disfunkcija hormonskih osi je bila pogosteje prisotna pri preživelih s tumorjem v supraselarnem področju, ob prisotnosti hidrocefalusa in pri tistih, ki so bili obsevani. Pri preživelih je bil ob zadnjem pregledu ugotovljen pomemben upad v SD telesne višine v primerjavi s SD telesne višine ob pričetku zdravljenja. Upad je bil izrazitejši pri tistih, ki so bili deležni kraniospinalnega obsevanja. Z analizo telesne sestave (glede na odstotek maščobne mase v telesu) je bila debelost opredeljena pri 46% preiskovancev. Dislipidemija je bila prisotna pri 54%. Hipertenzije v preučevani kohorti nismo beležili. Sladkorna bolezen tipa 2 je bila opredeljena pri dveh preiskovancih. CIMT nad 95. percentilom za starost in spol je bila izmerjena pri 21 od 81 (26 %) pacientov; pogosteje med preživelimi s tumorjem v supraselarni regiji, z višjim SD ITM ter pri tistih, ki so bili v sklopu zdravljenja obsevani. Razlik v označevalcih variabilnosti glukoze med določenimi podskupinami (glede na lokacijo, tip tumorja ali prisotnost endokrinih, presnovnih motenj) nismo opredelili. Pri štirih posameznikih po zdravljenju meduloblastoma smo opredelili disglikemijo (z deležem časa ravni glukoze nad ciljnim območjem, ≥ 10 mmol/L). Zaključki. Pojavnost endokrinih in presnovnih motenj v populaciji preživelih oseb po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu je visoka, zlasti pri tistih s tumorjem supraselarno. Pri preživelih osebah, zdravljenih zaradi možganskega tumorja druge lokacije, je prisotnost presnovnih motenj višja kot v splošni populaciji. Določitev SD ITM podceni pogostost debelosti v tej populaciji, zato je za realno oceno nujna analiza sestave telesa. Povečano zgodnje srčno-žilno tveganje, določeno z meritvijo cIMT, je bilo odkrito pri več kot četrtini preživelih oseb po zdravljenju možganskega tumorja v otroštvu v prvem desetletju po zaključku onkološkega zdravljenja. Kot dejavniki, povezani s povišano cIMT, so bili opredeljeni višji SD ITM, obsevalno zdravljenje in lokacija tumorja v supraselarnem področju.20262026-07-08 07:15:10Doktorsko delo/naloga184455sl