Molk organa kot fikcija izdane ugodne odločbeAndrejka, Tilen (Avtor) Žuber, Bruna (Mentor) molk organafikcija ugodilne odločbefikcija zavrnitvejavni interespravna varnostrok za izdajo odločbepritožba zaradi molka organaupravni postopekupravni sporPri institutu molka organa gre za situacijo, kjer upravni organ zaradi različnih razlogov o strankinem zahtevku ne odloči v predpisanem roku. Posledično se šteje, da je zahtevek zavrnjen (negativna fikcija), ali pa da mu je ugodeno (pozitivna fikcija). Najpogostejši razlog za molk so sistemske težave pri izvajanju upravnega postopka, pogosto pa tudi pomanjkanje znanja, izkušenj ali časa pri odločanju. Sistem pozitivne fikcije pri molku organa je manj uveljavljen zlasti zaradi tveganj, ki jih prinaša za pravno varnost in javni interes, po drugi strani pa organe sili k hitrejšemu odločanju in izboljšuje pravni položaj strank, ki tako niso kaznovane zaradi neaktivnosti organa. Zaradi tega je pozitivna fikcija manj primerna na področjih s poudarjenim javnim interesom (poseganje v javni red, javno varnost, človekove pravice) in veliko diskrecijo upravnega organa. Uporaba bi bila smiselna pri odločanju o dovoljenjih, kakor predvideva tudi pravo EU. Bistveno je, da bi upravni organ stranko ob vložitvi vloge obvestil o možnosti pozitivne fikcije, kasneje pa bi bilo potrebno izdati potrdilo, da je prišlo do molka organa, zahtevek pa se posledično šteje za dokončno odločbo. Takšno fiktivno odločbo bi bilo možno izpodbijati na enak način kot običajno, prilagoditi pa bi bilo potrebno pritožbeni rok, da bi se s fikcijo lahko seznanile tudi tretje osebe. Do molka lahko pride tudi ob odločanju druge stopnje, v primeru pozitivne fikcije bi bilo posledično ob molku ugodeno vsem pritožbam, kar prav tako prinaša določena tveganja. Enako velja za odločanje v upravnem sporu, kjer bi moralo Upravno sodišče odločati na enak način, kot v primeru rednih aktov. V slovenskem pravnem redu je pozitivna fikcija že prisotna v določeni področni zakonodaji, veliko izkušenj pa imajo tudi tuje jurisdikcije. Zaradi previdnosti pravnega reda se zdi bolj smiselna možnost, da pravna fikcija še naprej ostane omejen del področne zakonodaje in ne splošno pravilo upravnega postopka.T. Andrejka20262026-07-07 09:00:18Magistrsko delo/naloga184424sl