Vpliv sarkopenije na izražanje genov, vpletenih v kostno mineralizacijoKočivnik, Nina (Avtor) Marc, Janja (Mentor) Vrščaj, Lucija Ana (Komentor) kostna mineralizacijaosteoporozaosteosarkopenijasarkopenijastaranjeKostno in mišično tkivo sta anatomsko, funkcionalno in presnovno tesno povezana. Skeletne mišice preko mehanskih obremenitev in signalnih molekul vplivajo na biokemijske procese v kostnem tkivu, kostne celice pa s svojimi mediatorji uravnavajo tudi delovanje mišic. Ključen proces za ohranjanje trdnosti kosti je tudi kostna mineralizacija, pri kateri sodelujejo številni proteini, med drugim receptor za vitamin D, osteokalcin, fibroblastni rastni dejavnik 23 in alkalna fosfataza. S staranjem upadata kostna in mišična masa, kar povečuje tveganje za razvoj osteoporoze in sarkopenije. Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, za katero sta značilni zmanjšana kostna gostota in spremenjena mikroarhitektura, sarkopenija pa bolezen skeletnih mišic, za katero so značilni izguba mišične mase, moči in telesne zmogljivosti. Ker se spremembe v kosteh in mišicah pogosto pojavljajo sočasno ter so povezane z biokemično komunikacijo med tkivoma, se v zadnjih letih vse več pozornosti namenja osteosarkopeniji. Namen naloge je bil na osnovi izražanja genov ugotoviti, ali je proces kostne mineralizacije pri sarkopeniji spremenjen ter ali se te spremembe odražajo s kliničnimi kazalci sarkopenije, kot sta zmanjšana moč stiska roke in zmanjšana mišična masa. Pri tem smo se osredotočili na izražanje genov, vključenih v kostno mineralizacijo ter presnovo kalcija in fosfata. Izražanje genov smo izmerili v 58 vzorcih kostnega tkiva žensk z osteoporotičnim zlomom kosti, z ali brez sarkopenije. Iz kostnih vzorcev smo izolirali celokupno RNA, določili njeno koncentracijo ter ocenili njeno integriteto. Po reverzni transkripciji v cDNA smo z metodo RT-qPCR izmerili izražanje genov VDR, BGLAP, FGF23 in ALPL, rezultate pa normalizirali na referenčni gen RPLP0. S statistično analizo smo primerjali izražanje genov med osteoporozno in osteosarkopenično skupino ter njihovo povezavo s kliničnimi kazalci sarkopenije. RNA smo uspešno izolirali iz vseh 58 kostnih vzorcev. Povprečna vsebnost RNA je bila 466,6 ng/µL, povprečna čistost izolata pa 1,98. Ustrezna celovitost RNA (RIN > 3,5) je bila dosežena pri 32 od 58 vzorcev (55,2 %). Rezultati so pokazali statistično značilno višje izražanje gena BGLAP in mejno statistično značilno višje izražanje gena FGF23 pri osteosarkopeniji, medtem ko pri genih VDR in ALPL razlik nismo potrdili. Pri osteosarkopeničnih bolnicah smo ugotovili statistično značilno negativno povezavo med izražanjem ALPL in deležem puste telesne mase. Dobljeni rezultati nakazujejo, da bi bila sarkopenija lahko povezana s spremenjenim izražanjem nekaterih genov, vpletenih v kostno mineralizacijo.[N. Kočivnik]20262026-07-07 08:46:33Magistrsko delo/naloga184421sl