<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184419"><dc:title>Povezava polimorfizmov v genih SOD2 in MBOAT7 z označevalci oksidativnega stanja in pojavnostjo nealkoholne steatoze jeter pri mladostnikih</dc:title><dc:creator>Meh,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ostanek,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>NAFLD</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>oksidativni stres</dc:subject><dc:subject>gen SOD2</dc:subject><dc:subject>gen MBOAT7</dc:subject><dc:description>Nealkoholna zamaščenost jeter je najpogostejša kronična bolezen jeter v razvitem svetu, ki je skupaj z epidemijo debelosti postala vse pogostejša tudi v populaciji mladostnikov in postaja vodilni vzrok za odpoved jeter pri otrocih in mladostnikih v zahodnem svetu. Na nastanek in napredovanje bolezni vplivajo številni dejavniki, med najpomembnejše pa štejemo presnovne motnje, nezdrav življenjski slog, oksidativni stres ter genetsko predispozicijo. Večina dosedanjih raziskav je bila opravljena pri odraslih, zato so podatki pri mladostniški populaciji omejeni. Polimorfizem rs4880 v genu SOD2 je bil v literaturi povezan s spremenjeno antioksidativno kapaciteto celic, medtem ko so polimorfizem rs641738 v genu MBOAT7 povezali z motnjami v presnovi lipidov in povečanim tveganjem za razvoj jetrnih bolezni. Namen magistrske naloge je bil raziskati njuno povezavo z označevalci oksidativnega stanja ter pojavnostjo bolezni pri mladostnikih. Iz polne krvi 200 mladostnikov smo izolirali genomsko DNA ter izvedli genotipizacijo z verižno reakcijo s polimerazo v realnem času z uporabo hidrolizirajočih sond. Poleg genetskih podatkov smo analizirali tudi označevalce oksidativnega stanja, vključno z označevalci oksidativne obrambe, celotnega redoks ravnotežja in oksidativne poškodbe biomolekul, ter upoštevali pomembne demografske podatke. Pri bolnikih so bile v primerjavi s kontrolno skupino značilno višje vrednosti skupne antioksidativne kapacitete (p=0,001), skupne oksidativne kapacitete (p&lt;0,001), napredovalnih produktov oksidacije proteinov (p&lt;0,001), paraoksonaze 1 (p=0,003) in sulfhidrilnih skupin (p&lt;0,001), medtem ko sta bili vrednosti razmerja med skupno antioksidativno in oksidativno kapaciteto (p&lt;0,001) in prooksidativno-antioksidativnega ravnovesja (p=0,015) značilno znižani. Genetska analiza SOD2 rs4880 ni pokazala statistično značilnih povezav z označevalci oksidativnega stanja. Pri MBOAT7 rs641738 pa so bile razlike večinoma odsotne, z izjemo vrednosti sulfhidrilnih skupin pri bolnikih v aditivnem modelu (p=0,048) ter dominantnem modelu (p=0,025), pri čemer so imeli nosilci alela T nižje vrednosti v primerjavi z drugimi genotipi. V kontrolni skupini smo v recesivnem modelu ugotovili statistično značilne nižje vrednosti ishemično modificiranega albumina pri posameznikih z genotipom T/T (p=0,043) v primerjavi z ostalimi genotipi, vendar se ta razlika v skupini bolnikov ni ponovila. Logistična regresija za bolezen ni potrdila neodvisne napovedne vrednosti označevalcev oksidativnega stanja. Ugotovitve kažejo na spremenjeno oksidativno stanje pri  mladostnikih z boleznijo, medtem ko preučevana polimorfizma ne kažeta izrazitega samostojnega vpliva na preučevane označevalce. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju vloge oksidativnega stresa in genetskih vplivov pri bolezni v populaciji mladostnikov, starih med 16 in 19 let, ter zaradi omejene primerljive literature poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah na večjih in starostno specifičnih populacijah mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>[N. Meh]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-07 08:46:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
