Stališča specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do nacionalnega preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebamiZupan, Ema (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) nacionalno preverjanje znanjaprilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanjaučenci s posebnimi potrebamispecialni in rehabilitacijski pedagogistališčaprilagoditveNacionalno preverjanje znanja (NPZ) je standardizirana zunanja oblika preverjanja znanja, ki predstavlja pomemben del spremljanja znanja in učnih ciljev učencev v osnovni šoli. Učencem s posebnimi potrebami so pri opravljanju preizkusa znanja v skladu z Navodili za prilagojeno izvajanje nacionalnega preverjanja znanja omogočene različne prilagoditve, katerih namen je zmanjševanje vpliva primanjkljajev učencev na njihovo izkazovanje znanja. Pri tem procesu imajo pomembno vlogo specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju potrebnih prilagoditev za učence s posebnimi potrebami. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do različnih oblik prilagojenega izvajanja nacionalnega preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebami ter njihova stališča o funkcionalnosti posameznih prilagoditev z vidika vseživljenjskosti, trenutne uspešnosti učencev in dolgoročnih učinkov prilagoditev. Raziskana so bila tudi stališča do nabora prilagoditev za posamezno skupino učencev s posebnimi potrebami in zaznavi izzivov, ki se pojavljajo pri postopkih prijave in ob praktičnem zagotavljanju prilagoditev pri prilagojenem izvajanju nacionalnega preverjanja znanja. Raziskava temelji na kvantitativnem in kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan za namen magistrskega dela. V raziskavi je sodelovalo 59 specialnih in rehabilitacijskih pedagoginj z različno delovno dobo in doseženo stopnjo izobrazbe. Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranke prilagoditve pri nacionalnem preverjanju znanja večinoma ocenjujejo kot pomemben dejavnik zagotavljanja enakih možnosti učencem s posebnimi potrebami. Kot najbolj funkcionalna prilagoditev je bila ocenjena prilagoditev podaljšanega časa, pri prilagoditvah, kjer je vključena pomoč druge, odrasle osebe (zlasti pomočnika bralca), so bili pogosteje izraženi pomisleki glede možnosti usmerjanja učenca. Ugotovljeno je bilo, da anketiranke večino prilagoditev ocenjujejo kot učinkovite pri podpori učencem med preverjanjem znanja, vendar manj kot dejavnik razvoja dolgoročnih veščin, ki so pomembne za nadaljnje izobraževanje. Nabor prilagoditev za učence z avtističnimi motnjami je bil ocenjen kot najmanj ustrezen. Anketiranke so izpostavile tudi pomanjkljivosti obstoječega sistema prilagoditev, izražena je bila potreba po večji individualizaciji prilagoditev, posodobitvi obrazca za prijavo k prilagojenemu izvajanju nacionalnega preverjanja znanja ter jasnejših navodilih za izvajanje posameznih prilagoditev. Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju stališč specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do prilagojenega izvajanja nacionalnega preverjanja znanja in predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj bolj vključujočega sistema preverjanja znanja za učence s posebnimi potrebami.20262026-07-05 08:30:08Magistrsko delo/naloga184359sl