Povezanost srčno-dihalne zmogljivosti, maščobne mase in motivacije za telesno dejavnost mladostnikov z izobrazbo starševNemanič, Brina (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Starc, Gregor (Komentor) Jakovljević, Miroljub (Recenzent) diplomska delafizioterapijanajvišji privzem kisika20-metrski stopnjevalni tekdelež telesne maščobekožne gubeteorija samodoločanjasocialno-ekonomski dejavnikistarševski vplivUvod: Nizka telesna pripravljenost je povezana z večjim zdravstvenim tveganjem, pri čemer telesna pripravljenost v obdobju mladostništva pomembno napoveduje zdravstveno stanje v odraslosti. Pomembni komponenti telesne pripravljenosti sta telesna sestava in srčno-žilna zmogljivost, na kateri vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi izobrazba staršev. Pomembno vlogo pri telesni dejavnosti ima tudi vrsta motivacije, saj se notranja motivacija povezuje z dolgotrajnejšo udeležbo v telesni dejavnosti, kar posledično izboljša telesno pripravljenost. Izobrazba staršev vpliva tudi na motivacijo mladostnikov. Namen: Namen diplomskega dela je preveriti povezanost izobrazbe staršev s srčno-žilno zmogljivostjo in deležem maščobne mase mladostnikov ter tipi njihove motivacije za telesno dejavnost. Metode dela: V diplomsko delo je bil vključen reprezentativen vzorec slovenskih mladostnikov (n = 1029), ki so leta 2023 sodelovali v raziskavi Analiza razvoja telesnih in gibalnih sposobnosti otrok in mladine v Sloveniji. Srčno-dihalna zmogljivost je bila ocenjena z 20-metrskim stopnjevalnim tekom in uporabo Matsuzakove enačbe. Telesna sestava je bila ocenjena z meritvami kožnih gub in uporabo Slaughterjeve enačbe za delež maščobne mase, motivacijo za telesno dejavnost pa smo ocenili s Slikovno lestvico motivacije za športno dejavnost. Podatke smo analizirali z enosmerno analizo variance za ugotavljanje razlik med mladostniki glede na izobrazbo staršev. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo mladostniki staršev z višjo izobrazbo boljšo srčno-dihalno zmogljivost in nižji delež maščobne mase kot njihovi vrstniki z nižje izobraženimi starši. Razlike med mladostniki staršev z različno ravnjo izobrazbe so se pojavile tudi v tipih motivacije za telesno dejavnost, pri čemer sta bili pri mladostnikih višje izobraženih staršev samodoločena zunanja ter notranja motivacija bolj izraženi kot pri mladostnikih nižje izobraženih staršev, slednji pa so imeli višje ravni nesamodoločene zunanje motivacije in amotivacije. Za vse preučevane spremenljivke se je izkazalo, da ima izobrazba mame nekoliko večji učinek od izobrazbe očeta. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je izobrazba staršev pomemben dejavnik telesne pripravljenosti in motivacije za telesno dejavnost mladostnikov. Ugotovitve nakazujejo, da bi bilo izobrazbo staršev smiselno upoštevati pri načrtovanju preventivnih programov na področju javnega zdravja.[B. Nemanič]20262026-07-05 07:46:47Diplomsko delo/naloga184353sl