<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184352"><dc:title>Univerzalno oblikovanje v Selcih za osebe z gibalno oviranostjo</dc:title><dc:creator>Čenčič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>dostopnost</dc:subject><dc:subject>prilagajanje</dc:subject><dc:subject>javne stavbe</dc:subject><dc:description>Uvod: V zadnjih letih se vse bolj poudarja pomen vključujoče družbe, vendar grajeno okolje še vedno predstavlja veliko oviro za gibalno ovirane osebe ter vpliva na njihovo samostojnost, socialno vključenost in kakovost življenja. Sodobni biopsihosocialni pristopi poudarjajo, da gibalna oviranost ni le lastnost posameznika, temveč rezultat interakcije med posameznikom in okoljem, zato je razumevanje vsakodnevnega delovanja ključnega pomena. Delovna terapija pri tem izpostavlja pomen prilagajanja okolja, saj ustrezno oblikovan prostor lahko pomembno prispeva k večji funkcionalni neodvisnosti posameznika. Univerzalno oblikovanje omogoča dostopnost prostora širšemu krogu ljudi in ima pomembno vlogo pri spodbujanju enakih možnosti ter izboljšanju kakovosti življenja v manjših lokalnih okoljih. Namen: Na podlagi zakonov in priporočil smo si ogledali in ocenili dostopnost trgovine s pošto, pekarne, kulturnega doma, šole, cerkve in pokopališča v Selcih za osebe z gibalno oviranostjo. Po zaključenem ocenjevanju smo izdelali novo zasnovo za trgovino. Pri tem smo si pomagali s priporočili in načeli univerzalnega oblikovanja. Metode dela: S pomočjo metode univerzalnega oblikovanja v šestih korakih smo si ogledali dostopnost objektov. Le-to smo ocenili s pripravljenim ocenjevalnim instrumentom, narejenim na podlagi zakonov in priporočil. S pridobljenimi rezultati smo oblikovali prilagoditve za trgovino, predstavljene v programu Creo. Rezultati: Stavbe, ki smo jih ocenjevali, niso univerzalno dostopne za osebe z gibalno oviranostjo. Nedostopnost se začne že na parkirišču in nadaljuje vse do notranjosti objektov. Nikjer ni možno najti informacijskih tabel ali označb. V nadaljevanju smo podali predloge prilagoditev trgovine. Le-te so fizične in informacijske za parkirišče, dostop do vhoda, vhod in notranjost trgovine.  Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da glavne javne stavbe v Selcih niso ustrezno prilagojene osebam z gibalno oviranostjo, kar otežuje dostop do osnovnih storitev in zmanjšuje njihovo samostojnost ter socialno vključenost. Najpogostejše ovire so neustrezno urejena parkirišča, neprilagojene dostopne poti, stopnice brez ustreznih oprijemal, prestrme klančine ter previsoki pragovi na vhodih. Ugotovitve so skladne z drugimi raziskavami, ki opozarjajo, da kljub zakonodaji številni javni objekti še vedno vsebujejo arhitekturne ovire. K izboljšanju dostopnosti bi lahko prispevali načela univerzalnega oblikovanja, večja vloga delovnih terapevtov pri načrtovanju prostora ter dodatne rešitve, kot so digitalne storitve in lokalni programi mobilnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Čenčič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-05 07:46:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184352</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
