<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184351"><dc:title>Ključne komunikacijske veščine medicinskih sester pri delu s samomorilno ogroženimi mladostniki: pregled literature</dc:title><dc:creator>Felc,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hvala,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>samomorilne misli</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>komunikacijske veščine</dc:subject><dc:subject>terapevtski odnos</dc:subject><dc:subject>duševna stiska</dc:subject><dc:description>Uvod: Samomorilno vedenje med mladostniki je pomemben javnozdravstveni problem, saj sodi med vodilne vzroke smrti v tej starostni skupini. Duševna stiska se pri mladostnikih lahko izraža s spremembami v vedenju, čustvovanju, komunikaciji in vsakodnevnem delovanju, zato je njeno zgodnje prepoznavanje pogosto zahtevno. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj so lahko med prvimi strokovnjaki, ki pridejo v stik z mladostnikom v stiski. Kakovostna komunikacija in vzpostavljanje terapevtskega odnosa omogočata lažje razkrivanje stiske ter prispevata k pravočasni in ustrezni nadaljnji obravnavi. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati in predstaviti osrednje komunikacijske veščine medicinskih sester pri delu s samomorilno ogroženimi mladostniki ter osvetliti njihovo vlogo pri zgodnjem prepoznavanju duševne stiske in oceni samomorilnega tveganja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed/MEDLINE in ScienceDirect ter v spletnem iskalniku Google Scholar. Pri izboru literature smo upoštevali obdobje objave od leta 2016 dalje, dostopnost celotnega besedila, recenziranost, objavo v slovenskem ali angleškem jeziku ter vsebinsko ustreznost glede na raziskovalni problem. V končno analizo je bilo vključenih 11 strokovnih virov. Vire smo kritično pregledali, primerjali in uredili glede na značilnosti udeležencev, raziskovalne zasnove ter ključne ugotovitve, povezane z raziskovalnimi vprašanji. Rezultati: Med 11 vključenimi viri je bilo šest empiričnih raziskav in pet preglednih člankov. Ugotovitve kažejo, da so terapevtski odnos, zaupanje ter empatična, spoštljiva in neobsojajoča komunikacija pomembni elementi obravnave samomorilno ogroženega mladostnika. Med najpogosteje opisanimi komunikacijskimi veščinami so bili aktivno poslušanje, postavljanje odprtih in neposrednih vprašanj, spremljanje besednih in nebesednih znakov ter prilagajanje pogovora mladostnikovi starosti in stopnji stiske. Medicinske sestre so duševno stisko prepoznavale s pogovorom, opazovanjem vedenjskih in čustvenih sprememb, klinično presojo ter uporabo strukturiranih presejalnih in ocenjevalnih postopkov. Njihova vloga je vključevala tudi zagotavljanje varnosti, dokumentiranje, napotovanje, spremljanje mladostnika in sodelovanje z družino ter drugimi strokovnjaki. Razprava in zaključek: Komunikacija je ena izmed osrednjih strokovnih kompetenc medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženih mladostnikov. Terapevtski odnos in zaupanje ustvarjata pogoje, v katerih mladostnik lažje izrazi svojo stisko, ustrezne komunikacijske tehnike pa prispevajo k njenemu zgodnjemu prepoznavanju in kakovostnejši oceni tveganja. Za izboljšanje strokovnega dela so ključni dodatno izobraževanje medicinskih sester, jasni strokovni protokoli, interdisciplinarno sodelovanje ter ustrezna organizacijska podpora.</dc:description><dc:publisher>[M. Felc]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-05 07:46:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184351</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
