<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184350"><dc:title>Znanje gostincev o prvi pomoči pri alergijskih reakcijah na hrano</dc:title><dc:creator>Logar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičič,	Vid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>alergije na hrano</dc:subject><dc:subject>anafilaksija</dc:subject><dc:subject>gostinski obrati</dc:subject><dc:subject>osebje</dc:subject><dc:subject>alergeni</dc:subject><dc:subject>adrenalin</dc:subject><dc:subject>ukrepanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Alergije na hrano predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj se njihova pojavnost povečuje pri odraslih in otrocih. Prizadenejo približno 240 milijonov ljudi, kar je okoli 3 % svetovne populacije. Povzroči jih lahko več kot 170 živil, med najpogostejšimi alergeni pa je 14 živil, ki jih morajo gostinski obrati posebej označevati. Alergijska reakcija na hrano se lahko v hujših primerih razvije v življenjsko nevarno anafilaksijo. Ključna sta čimprejšnja prepoznava znakov in hitro ukrepanje, saj lahko pravočasna uporaba adrenalina prepreči resne zaplete. V gostinskih obratih je stik s hrano neizogiben, zaposleni pa imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti jedi, zgodnji prepoznavi znakov in hitrem ukrepanju ob pojavu alergijske reakcije. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati usposobljenost gostincev o prepoznavanju znakov in nudenju prve pomoči ob pojavu alergijskih reakcij na hrano. Metode dela: Za raziskavo smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Teoretična izhodišča smo predstavili na podlagi literature, pridobljene v bazah PubMed, MEDLINE in CINAHL Ultimate, z uporabo brskalnika DiKul. Podatke smo zbrali s spletnim anketnim vprašalnikom, pripravljenim na platformi 1KA, ki smo ga med 24. marcem in 26. aprilom 2026 poslali zaposlenim v gostinstvu. Vprašalnik je vseboval 23 različnih vprašanj. Zbrane podatke smo analizirali s programom Microsoft Office Excel 2016. Rezultati: Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 76 gostincev. Med najpogostejše simptome in znake anafilaksije so anketiranci uvrstili težave z dihanjem (88 %), srbečico (67 %) in občutek bližajoče se izgube zavesti (61 %). 88 % se strinja, da je anafilaksija življenjsko ogrožajoče stanje, zato je ob sumu na njen pojav vedno treba poklicati nujno medicinsko pomoč. 83 % ve, da je pravočasna uporaba adrenalina ključna za varno obvladovanje anafilaksije. Le 27 % se strinja s trditvijo, da v primeru anafilaksije osebo poležemo in ji dvignemo noge. Razprava in zaključek: Večina gostincev se zaveda pomena ozaveščanja in prepoznavanja znakov ter ukrepov prve pomoči pri alergijskih reakcijah na hrano. Najpogosteje prepoznajo respiratorne simptome in znake, medtem ko so nekateri drugi, prav tako pomembni, prepoznani redkeje. Gostinci se zavedajo resnosti anafilaksije, vendar so bile ugotovljene pomanjkljivosti, predvsem pri pravilnem položaju osebe in uporabi adrenalina. Potrebno je redno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, saj bi to zagotavljalo večjo varnost in možnost pravilnega ukrepanja.</dc:description><dc:publisher>[T. Logar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-05 07:45:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184350</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
