<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184335"><dc:title>Fenomenološka študija relacijske razsežnosti vonja</dc:title><dc:creator>Pobirk,	Olga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvetek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vonj</dc:subject><dc:subject>voh</dc:subject><dc:subject>relacijskost</dc:subject><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>doživljanje</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:subject>odnosi</dc:subject><dc:subject>telesnost</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>opisna fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujemo doživljanje vonja v njegovi relacijski razsežnosti. Izhodišče raziskave predstavlja vprašanje, ali je mogoče vonj razumeti širše kot zgolj senzorno zaznavo in sprožilec spominov ter kakšno vlogo ima pri vzpostavljanju odnosa posameznika do sebe, drugih ljudi in okolja. Teoretični del predstavi voh kot posebno čutno modaliteto, ki je tesno povezana s čustvi, spominom, telesnostjo, identiteto in socialnimi odnosi. Poseben poudarek je namenjen razumevanju vonja kot relacijskega pojava, preko katerega posameznik vzpostavlja in ohranja povezave s pomembnimi osebami, kraji in življenjskimi obdobji. V empiričnem delu je bila uporabljena opisna fenomenološka metoda, s katero smo raziskovali živete izkušnje posameznikov. Na podlagi analize intervjujev smo oblikovali splošno psihološko strukturo fenomena doživljanja vonja. Rezultati kažejo, da se vonj ne pojavlja zgolj kot sprožilec avtobiografskega spomina, temveč kot medij aktualizacije odnosnih vezi ter aktivno sredstvo pri konstituiranju osebne kontinuitete. Razkril se je kot način ohranjanja povezanosti z drugimi tudi v njihovi odsotnosti, kot dejavnik oblikovanja osebne identitete ter kot sredstvo pripadnosti in umeščenosti v svet. Vonj se pogosto pojavlja na predreflektivni telesno-čustveni ravni, kjer vpliva na posameznikovo doživljanje, še preden ga lahko zavestno pojasni. Ugotovitve prispevajo k širšemu razumevanju voha kot pomembne, vendar pogosto spregledane dimenzije človeškega izkustva. Odpirajo tudi vprašanja o pomenu vohalne modalitete v terapevtskem kontekstu ter pri posameznikih z okvaro voha.</dc:description><dc:publisher>[O. Yeroshina]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-04 09:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184335</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
