<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184329"><dc:title>Sinteza in vrednotenje zaviralcev InhA s tiosečninsko in fenolno strukturo</dc:title><dc:creator>Mihorko,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frlan,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>InhA encim</dc:subject><dc:subject>Mycobacterium tuberculosis</dc:subject><dc:subject>sinteza učinkovin</dc:subject><dc:subject>tuberkuloza</dc:subject><dc:subject>zaviralci InhA encima</dc:subject><dc:description>Tuberkuloza je veliki javnozdravstveni problem, pri čemer predstavlja razvoj odpornosti na obstoječa zdravila velik izziv za sodobno farmakoterapijo. Ena izmed raziskovanih tarč za razvoj novih zdravilnih učinkovin je tudi encim enoil-ACP-reduktaza (InhA), ki sodeluje v biosintezi mikolnih kislin v celični steni bakterije povzročitelja tuberkuloze, Mycobacterium tuberculosis. Namen magistrske naloge je bil sintetizirati in biokemijsko ovrednotiti nove potencialne zaviralce encima InhA s tiosečninsko in fenolno strukturo.
Na podlagi podatkov pridobljenih iz predhodne študije molekulskega sidranja smo sintetizirali nove spojine po večstopenjskih sinteznih poteh. Pri sintezah smo izvedli uvedbo in odstranjevanje zaščitnih skupin, tvorbo amidnih vezi, sintezo tiosečninskih derivatov ter uporabo različnih reakcijskih pogojev kot na primer reakcije v mikrovalovnem reaktorju. Potek reakcij smo spremljali s tankoplastno kromatografijo (TLC), tekočinsko kromatografijo sklopljeno z masno spektrometrijo (LC-MS) in jedrsko magnetno resonanco (NMR). Strukture končnih spojin smo potrdili z uporabo raznolikih analitskih metod. Med sintezo smo naleteli na več izzivov, kot so nizki izkoristki, slaba topnost ter nastajanje stranskih produktov. Kljub temu smo uspeli izolirati in karakterizirati devet spojin, ki smo jih ovrednotili v sklopu  biokemijska testiranja in vitro.
Biokemijski testi so pokazali, da testirane spojine niso izkazovale pomembne zaviralne aktivnosti na encim InhA, saj je ta ohranil visoko rezidualno aktivnost. Čeprav niso pokazale aktivnosti, lahko prispevajo k boljšemu razumevanju odnosa med strukturo in biološko aktivnostjo. Tako lahko predstavljajo izhodišče za nadaljnjo optimizacijo za razvoj novih, učinkovitejših zaviralcev encima InhA.</dc:description><dc:publisher>[M. Mihorko]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-04 08:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184329</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
