<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184313"><dc:title>Uporaba bližnje infrardeče spektroskopije za spremljanje longitudinalnih sprememb pri vzdržljivostnem treningu</dc:title><dc:creator>Iskra,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Paravlić,	Armin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>bližnja infrardeča spektroskopija</dc:subject><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:subject>trening</dc:subject><dc:subject>spremljanje treninga</dc:subject><dc:subject>vadbena fiziologija</dc:subject><dc:description>Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) se uveljavlja kot obetavna neinvazivna metoda za spremljanje lokalnih mišičnih prilagoditev na vzdržljivostni trening. Cilj tega sistematičnega pregleda je bil kvalitativno pregledati pristope k spremljanju mišičnih prilagoditev na vzdržljivostni trening in oceniti uporabnost NIRS za spremljanje uspešnosti prilagoditev v trenažnem procesu. V pregled je bilo vključenih šest študij. Rezultati kažejo veliko heterogenost v metodoloških pristopih k analizi parametrov NIRS in v izbiri testnih protokolov. Kljub tem razlikam se kaže uporabnost NIRS pri zaznavanju lokalnih prilagoditev, kot so izboljšana mikrovaskularna ekstrakcija kisika, izboljšana  kinetika  reoksigenacije  in  adaptacije  na  ravni  žilnega  sistema.  Parametri  NIRS so se izkazali kot obetavni kazalniki lokalnih mišičnih prilagoditev, saj skupaj s sistemskimi kazalniki vzdržljivosti ponujajo dodaten vpogled v športnikove fiziološke prilagoditve. Kljub spodbudnim rezultatom literatura ostaja metodološko raznolika,  z  različnimi  pristopi  k  testiranju,  analizi  podatkov  in  uporabljeni  terminologiji.  Pri NIRS se sicer kažejo možnosti za prenos v prakso, vendar so za uspešnost uporabe v vsakdanji športni praksi potrebne nadaljnje raziskave za boljše razumevanje povezav med NIRS in sistemskimi parametri vzdržljivosti, kot je največji ali maksimalni privzem kisika. NIRS kaže potencial kot dopolnilna metoda za spremljanje trenažnega statusa pri vzdržljivostnih športnikih, saj omogoča oceno lokalnih prilagoditev mišic, ki so ključne za načrtovanje, programiranje in optimizacijo vadbenega procesa.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-03 13:12:14</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>184313</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>