Samostojnost otrok s težjimi intelektualnimi primanjkljaji pri ustni higieni: izzivi starševVrbinc, Metka (Avtor) Žgur, Erna (Mentor) nega ustne votlineotroci s posebnimi potrebamiustna higienasamostojnoststaršiotrocitežji intelektualni primanjkljajiOtroci s težjimi intelektualnimi primanjkljaji (v nadaljevanju TIP) so zaradi pomembnih primanjkljajev na različnih področjih funkcioniranja manj samostojni pri aktivnostih vsakdanjega življenja, med katere sodi tudi ustna higiena. Pri izvajanju te potrebujejo stalno pomoč in podporo staršev, ki se pri tem lahko srečujejo s čustvenimi in organizacijskimi izzivi. Magistrsko delo se zato osredotoča na vlogo staršev pri spodbujanju samostojnosti otrok s TIP na področju ustne higiene. Glavni namen raziskave je ugotoviti, s katerimi izzivi se starši pri tem srečujejo, kakšna je stopnja otrokove samostojnosti in katere oblike strokovne podpore bi starši potrebovali za učinkovitejše spodbujanje otrokove samostojnosti. V teoretičnem delu naprej opredelimo značilnosti otrok s TIP in predstavimo organizacijo posebnega programa vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju PPVI), v katerega so vključeni otroci s TIP. Pri tem se osredotočimo na področje razvijanja samostojnosti v vsakdanjem življenju s poudarkom na razvijanju navad skrbi za ustno zdravje. V nadaljevanju predstavimo pravilno preventivno skrb za ustno zdravje in dejavnike, ki pri otrocih s TIP otežujejo izvajanje ustne higiene in vplivajo na njihovo ustno zdravje. Posebno pozornost namenjamo razvijanju samostojnosti otrok s TIP, pri kateri opišemo učinkovite načine spodbujanja samostojnosti in pozitivne učinke večje samostojnosti pri ustni higieni. Hkrati izpostavimo tudi ovire, ki se pojavljajo pri razvijanju samostojnosti otrok s TIP. Obravnavamo tudi vlogo staršev pri spodbujanju otrokove samostojnosti, dejavnike, ki vplivajo na uspešnost učenja in oblikovanja navad, ter pomen sodelovanja med starši in strokovnimi delavci. Za namen empiričnega dela smo izvedli raziskavo o samostojnosti otrok s TIP pri izvajanju ustne higiene ter o izkušnjah, izzivih in potrebah staršev pri podpori otroku v domačem okolju. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 79 staršev otrok s TIP, starih od 6 do 26 let, ki so vključeni v PPVI. Osredotočili smo se na ocenjevanje stopnje otrokove samostojnosti pri posameznih korakih umivanja zob, na oblike pomoči in podpore, ki jih pri tem uporabljajo starši, ter na dejavnike, povezane z uspešnostjo samostojnega umivanja zob. Rezultati kažejo, da je samostojnost otrok s TIP pri ustni higieni na splošno nizka, saj večina otrok pri izvajanju le-te še vedno potrebuje veliko pomoči odraslih. Otroci so uspešnejši pri enostavnejših korakih umivanja zob, ki zahtevajo manj motoričnih spretnosti, največ težav pa imajo pri korakih, povezanih s fino motoriko in natančno koordinacijo gibov. Ugotovitve raziskave kažejo tudi, da se stopnja samostojnosti razlikuje glede na stopnjo intelektualnih primanjkljajev (v nadaljevanju IP) in prisotnost pridruženih motenj. Nižjo stopnjo samostojnosti dosegajo predvsem otroci s pridruženo gibalno oviranostjo in epilepsijo. Starši otrok s TIP, ki so sodelovali v raziskavi, izražajo potrebo po praktičnih smernicah, informacijah o prilagojenih pripomočkih, dodatnih nasvetih strokovnih delavcev ter bolj usklajenem sodelovanju s šolo in zobozdravstvenimi službami, saj bi jim to olajšalo spodbujanje samostojnosti pri njihovih otrocih. Rezultati kažejo, da je za razvijanje samostojnosti pri izvajanju ustne higiene pri otrocih s TIP pomemben individualiziran, sistematičen in dolgoročen pristop. Obenem izpostavljajo potrebo po krepitvi podpore staršem pri oblikovanju in ohranjanju ustreznih navad ustne higiene pri otroku. Na podlagi ugotovitev raziskave smo oblikovali tudi praktične smernice za starše in strokovne delavce v obliki zloženke, katere namen je prispevati k učinkovitejšemu spodbujanju samostojnosti otrok s TIP pri ustni higieni in izboljšanju njihove kakovosti življenja.M. Vrbinc20262026-07-03 08:30:48Magistrsko delo/naloga184294sl