<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184281"><dc:title>Vpliv aerobne vadbe z omejenim pretokom krvi na kinetiko kisika v skeletni mišici</dc:title><dc:creator>Čepon,	Karla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>kinetika kisika</dc:subject><dc:subject>vadba z omejenim pretokom krvi</dc:subject><dc:subject>ishemična vadba</dc:subject><dc:subject>aerobna vadba</dc:subject><dc:subject>mišična oksigenacija</dc:subject><dc:subject>NIRS</dc:subject><dc:description>Uvod: Mehanizmi prilagoditve skeletnih mišic na vadbo z omejenim pretokom krvi v aktivnih skeletnih mišicah z napihljivo manšeto (ishemična vadba) še niso podrobno raziskani. Predvideva se, da je ključni sprožilec prilagoditve lokalna hipoksija skeletnih mišic. Namen: Namen naše raziskave je bil ovrednotiti učinek ishemične aerobne vadbe na kinetiko kisika in prekrvljenost štiriglave stegenske mišice med kolesarjenjem in v 10-minutnem obdobju okrevanja po njem. Metode dela: Zdravi preiskovanci (n=21), stari med 18–35 let, so opravili tri testiranja na cikloergometru. Prvič smo s tristopenjskim testom določili maksimalno aerobno izhodno moč (Pmaks), nato pa dvakrat izvedli dvostopenjski test (40% in 60% Pmaks), in sicer enkrat z omejitvijo krvnega pretoka v stegenskih mišicah (ishemična vadba) in drugič brez (kontrolna vadba). Med kolesarjenjem in med okrevanjem po njem smo v mišicah v. lateralis in v. medialis s spektroskopijo blizu infrardečega spektra neprekinjeno merili spremembe v koncentraciji skupnega hemoglobina ([tHb]), razlike v koncentraciji oksigeniranega in deoksigeniranega hemoglobina ([Hbdiff]) in razlike v indeksu saturacije tkiva (TSI). Rezultati: Analiza interakcije časa in intervencije z ANOVA je pokazala, da se je [tHb] v obeh mišicah med ishemično vadbo pomembno bolj (p &lt; 0,05) povečala kot med kontrolno vadbo. Tudi med okrevanjem po ishemični vadbi je bil opazen trend povišane [tHb], vendar je bila razlika s kontrolno vadbo značilna le prvih nekaj minut. TSI in [Hbdiff] sta se v mišici v. lateralis med ishemično vadbo pomembno bolj znižala (p &lt; 0,05) kot med kontrolno vadbo, med tem ko v mišici v. medialis interakcija ni bila značilna. Nižje vrednosti [Hbdiff] v obeh mišicah so bile prisotne tudi prvih 2–6 minut okrevanja po ishemični vadbi (p &lt; 0,05) v primerjavi s kontrolno vadbo, nato so razlike izzvenele. Nasprotno, interakcija sprememb TSI v mišici v. medialis med in po vadbi ni bila značilna. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da mehanski pritisk napihljive manšete zmanjša prekrvljenost in povzroči tkivno hipoksijo mišice v. lateralis med kolesarjenjem, kar verjetno povzroči zgodnejše vklaplanje anaerobne presnove in posledično večji kisikov dolg v obdobju okrevanja po vadbi. Podoben, a manj značilen učinek, je bil nakazan tudi za mišico v. medialis. Potrebne so nadaljne raziskave na večjem vzorcu.</dc:description><dc:publisher>[K. Čepon]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-03 07:45:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
