<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184277"><dc:title>Zvok domovine: različne madžarske folklorne tradicije v Lisztovih rapsodijah kot odmev hrepenenja po narodnih koreninah</dc:title><dc:creator>Rodić,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Haas,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Franz Liszt</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:subject>verbunkos</dc:subject><dc:subject>identiteta</dc:subject><dc:subject>domovina</dc:subject><dc:description>Lisztovo nenehno potovanje med Parizom, Weimarjem, Rimom in Budimpešto ni bilo zgolj izraz njegove ustvarjalne poti, temveč tudi globoko iskanje identitete. Glasba mu je postopoma postala prostor, ki je nadomeščal domovino, saj te ni našel v nobenem konkretnem okolju. Tem vprašanjem se posvečamo v  magistrski nalogi, pri čemer v ospredje postavljamo Madžarske rapsodije kot slogovno konstrukcijo, zgrajeno na principih verbunkosa, razmerju lassú-friss, značilnih ritmičnih formulah, zvečani sekundi in drugih elementih t. i. romske slovnice. Na podlagi muzikoloških razlag Bárdosa, Hamburgerjeve in Quinnove pokažemo, da Lisztov »madžarski zvok« ne predstavlja neposrednega odraza ljudske tradicije, temveč hibridno, stilizirano prepletanje orientalskih, balkanskih, romskih in drugih evropskih vplivov. Nacionalna identiteta je pri Lisztu zato vse prej kot enoznačna: oblikuje se na presečišču madžarskih, evropskih in kozmopolitskih dimenzij, njegova glasba pa deluje kot pripoved o razpetosti identitete ter kulturni večplastnosti srednje Evrope.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-03 07:20:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184277</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
