Napovedniki zdravstvenega absentizmaRuter, Urška (Avtor) Babnik, Katarina (Mentor) Tušak, Matej (Komentor) zdravstveni absentizemdelovne zahtevedelovni viriizgorelostdelovna zavzetostZdravstveni absentizem predstavlja kompleksen pojav, ki ga ni mogoče pojasniti zgolj z motivacijskimi ali zdravstvenimi dejavniki, temveč zahteva celostno obravnavo psihosocialnih značilnosti dela. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako so delovne zahteve in delovni viri v okviru modela delovnih zahtev in virov (JD–R) povezani z zdravstveno odsotnostjo, ter preveriti vlogo izgorelosti, delovne zavzetosti in bolezni oziroma poškodb pri napovedovanju trajanja ter pogostosti odsotnosti. V raziskavi je sodelovalo 441 zaposlenih iz različnih organizacij, podatki pa so bili zbrani s samoocenjevalnimi vprašalniki. Rezultati so pokazali pomembno vlogo stresnega procesa pri pojasnjevanju odsotnosti, saj so bile delovne zahteve, povezane z izgorelostjo, ta pa z daljšim trajanjem odsotnosti. Delovni viri so se izkazali kot pomemben zaščitni dejavnik, saj so bili povezani z nižjo stopnjo izgorelosti. Motivacijski proces v nasprotju s pričakovanji ni bil potrjen, saj delovna zavzetost ni bila povezana s pogostostjo odsotnosti. Prav tako se napovedniki trajanja in pogostosti odsotnosti niso statistično značilno razlikovali, kar nakazuje preplet različnih procesov v ozadju absentizma. Dodatne analize so pokazale, da so bolezni in poškodbe povezane z daljšim trajanjem odsotnosti ter da so delovne zahteve združene z večjo verjetnostjo njihovega pojava, vendar vloga bolezni in poškodb kot mediatorjev v tej raziskavi ni bila predmet analize. Rezultati prispevajo k razumevanju absentizma kot večplastnega pojava, v katerem se prepletajo psihološki, organizacijski in zdravstveni dejavniki, ter ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskovanje in razvoj preventivnih ukrepov v organizacijah.[U. Ruter]20262026-07-03 07:15:52Magistrsko delo/naloga184276sl