Primerjava lastnosti in mikrostruktur intraoralnih in ekstraoralnih kompozitovLalović Smej, Zoja (Avtor) Brunčko, Mihael (Mentor) Forjanič, Miran (Komentor) Bohinc, Klemen (Recenzent) diplomska delalaboratorijska zobna protetikadentalni kompozitimikrostrukturamehanske lastnostiupogibna trdnostmikrokemijska analiza EDSUvod: Kompozitni materiali so najpogosteje uporabljeni materiali za dentalne restavracije zaradi njihovih fizikalnih in kemijskih lastnosti, estetske vrednosti ter zadovoljive klinične učinkovitosti. Sestavljeni so iz organske smolne matice, anorganske utrjevalne faze in veznih sredstev. Dentalne kompozite delimo na direktne (intraoralne), ki se polimerizirajo neposredno v ustni votlini, in indirektne (ekstraoralne), ki se strjujejo v nadzorovanih laboratorijskih razmerah. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati lastnosti in mikrostrukturo intraoralnih in ekstraoralnih kompozitnih materialov v zobni protetiki. Glavni cilji so bili okarakterizirati mikrostrukturo izbranih kompozitov, izmeriti njihovo gostoto ter določiti upogibno trdnost, modul elastičnosti in deformacijo pri maksimalni obremenitvi. Metode dela: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom obstoječe literature. Za eksperimentalni del smo pripravili vzorce treh kompozitov v dimenzijah 4 × 4 × 20 mm: G-aenial Universal Flo (intraoralni), VITA Vionic Dent Disc multiColor in VITA VM LC (oba ekstraoralna). Mikrostrukturo smo analizirali s svetlobnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), mikrokemijsko sestavo smo določili z analizo EDS, gostoto smo izmerili s piknometrom, upogibne lastnosti pa smo določili z upogibnim preizkusom po standardu EN ISO 178:2003. Rezultati: Analiza SEM je pokazala, da ima G-aenial Universal Flo heterogeno dvofazno mikrostrukturo z lokalnimi mikroporoznostmi, VITA VM LC homogeno dvofazno mikrostrukturo, VITA Vionic Dent Disc multiColor pa trofazno zgradbo z dokaj enakomerno porazdelitvijo faz. Analiza EDS je potrdila prisotnost anorganskih polnil (SiO₂, Al, Sr) in organskih sestavin v vseh treh kompozitih. Najvišjo gostoto je dosegel G-aenial Universal Flo (1,7363 g/cm³), najnižjo pa VITA Vionic Dent Disc multiColor (1,2668 g/cm³). Upogibni preizkus je pokazal, da je najvišjo povprečno upogibno trdnost dosegel VITA VM LC (107,59 ± 5,41) MPa, sledil mu je G-aenial Universal Flo (102,65 ± 34,15) MPa, najnižjo pa VITA Vionic Dent Disc multiColor (74,42 ± 6,30) MPa. Najvišji modul elastičnosti je imel G-aenial Universal Flo (3268,20 ± 165,89) MPa. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da so mehanske lastnosti kompozitov neposredno odvisne od mikrostrukture, vrste polnil in kakovosti vezave med polimerno matico in utrjevalno fazo. VITA VM LC se je izkazal kot mehansko najbolj zanesljiv material s homogeno mikrostrukturo in najvišjo upogibno trdnostjo, primerljivo s podatki proizvajalca (≈ 110 MPa). G-aenial Universal Flo je kljub mikroporoznostim dosegel visoko togost, kar kaže na učinkovit polnilni sistem. VITA Vionic Dent Disc multiColor je primeren za estetsko usmerjene restavracije z nižjimi mehanskimi zahtevami. Rezultati potrjujejo, da izbira kompozita mora temeljiti na razumevanju mikrostrukture in namena uporabe.[Z. Lalović Smej]20262026-07-02 07:45:37Diplomsko delo/naloga184222sl