Med vilo Rafut in Rafutskim parkom: zgodovina varovanja spomeniške enoteBratina, Tina (Avtor) Mahnič, Katja (Mentor) Anton Laščakvila RafutRafutski park z vilospomeniško varstvoOsrednja tema zaključne naloge je obravnava vile Rafut (1909−1914) na Pristavi pri Novi Gorici, ki je delo goriškega arhitekta Antona Laščaka (Antonia Lasciaca), v odnosu do pripadajočega parka v kontekstu spomeniškega varstva. Vila je v tuji strokovni literaturi visoko ovrednotena zaradi slogovnih novosti, zaradi katerih je Laščak v tujini najbolje poznan − predstavlja namreč enega od pionirjev neoislamskega sloga 20. stoletja v Egiptu. Pregled zgodovine varovanja spomenika dokazuje, da vila v preteklosti ni bila deležna ustrezne obravnave. Medtem ko je bila po nacionalizaciji skoraj polovico stoletja v rokah okrožnega Higienskega zavoda, je bil parkovni del zavarovan kot naravna vrednota. Do sprememb je prišlo šele leta 2003, ko sta bila vila in park zopet združena v enovito celoto in zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Nesorazmerno vrednotenje obeh delov spomeniškega kompleksa se še danes odraža v veljavnem odloku, v katerem je spomeniška enota imenovana kot »Rafutski park z vilo«.T. Bratina20262026-06-29 13:49:57Diplomsko delo/naloga184116sl