Hiperspektralno oslikovanje na področju kulturne dediščine: osnove in uporabnostPeternel, Viktorija (Avtor) Strlič, Matija (Mentor) John, R. Gilchrist (Komentor) konservatorstvo-restavratorstvofotografija z vidno svetloboultravijolična fotografijahiperspektralno oslikovanjeinfrardeče sevanjespekterodbita svetlobakemometrijakulturna dediščinadediščinska znanostmagistrska nalogaHiperspektralno oslikovanje je analizna tehnika, ki se vedno pogosteje uporablja tudi na področju kulturne dediščine. Njena prednost je v tem, da za analizo ne potrebuje niti vzorca niti stika s površino. Z zajemom posnetka predmeta za vsak piksel zajame še spekter odbite svetlobe v širokem pasu valovnih dolžin, ki običajno zajemajo tako vidni del kot bližnji infrardeči del spektra elektromagnetnega valovanja. S tem nam omogoči kvalitativno in kvantitativno analizo podatkov. Kljub številnim prednostim je uporaba tehnike v krogih konservatorjev-restavratorjev pogosto spregledana, saj ni splošno znano, v katerih primerih se lahko za pridobivanje informacij zatečejo k tej metodi. Namen magistrske naloge je prikazati možnosti, ki nam jih ta tehnika ponuja in razložiti njeno delovanje v primerjavi z enostavnejšo, temeljno metodo dokumentacije kulturne dediščine – fotografijo. Na naboru petih predmetov iz različnih materialov primerjam, kaj lahko vidimo z običajno fotografijo, posneto v vidni svetlobi, z UV fluorescenco ter na hiperspektralnem posnetku. Opišem tudi različne možnosti analiznih raziskav, ki so del te metode.20262026-06-27 09:00:09Magistrsko delo/naloga184100sl