<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184090"><dc:title>Vpliv timskega poučevanja pri pouku športa na gibalno sposobnost moči otrok</dc:title><dc:creator>Žičkar,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učni timi</dc:subject><dc:subject>športna vzgoja</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>moč</dc:subject><dc:subject>predmet šport</dc:subject><dc:subject>športnovzgojni karton</dc:subject><dc:subject>timsko delo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv timskega poučevanja pri pouku športa na gibalno sposobnost moči otrok. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se razvitost moči razlikuje med učenci, ki so pri pouku športa deležni timskega poučevanja, in učenci, ki jih pri predmetu šport poučuje en učitelj. Poleg tega smo preverili tudi razlike glede na razred in spol.
V teoretičnem delu so predstavljena izhodišča timskega dela in timskega poučevanja, posebnosti timskega dela pri pouku športa ter gibalne sposobnosti s poudarkom na moči. Predstavljen je tudi športnovzgojni karton oziroma sistem SLOfit, iz katerega so bili pridobljeni podatki za raziskavo.
V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Raziskava je vključevala 897 učencev in učenk od 2. do 5. razreda šestih slovenskih osnovnih šol, pri čemer je bil vzorec oblikovan namensko. Vključene so bile tri šole, kjer pouk športa poteka v obliki timskega poučevanja, in tri šole, kjer predmet šport poučuje en učitelj. Podatki so bili pridobljeni iz športnovzgojnega kartona oziroma sistema SLOfit, za ugotavljanje razvitosti moči pa so bili uporabljeni rezultati skoka v daljino z mesta, dvigovanja trupa in vese v zgibi. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS Statistics.
Rezultati so pokazali, da so učenci, vključeni v timsko poučevanje, pri vseh treh preizkusih dosegli nekoliko višje povprečne rezultate, vendar se je statistično značilna razlika glede na način poučevanja pokazala le pri vesi v zgibi. Med učenci posameznih razredov so bile ugotovljene statistično značilne razlike pri vseh treh preizkusih moči, pri čemer so se rezultati praviloma zviševali z razredom. Glede na spol se je statistično značilna razlika pokazala le pri skoku v daljino z mesta, kjer so učenci dosegli višje rezultate kot učenke.
Na podlagi rezultatov smo prišli do zaključka, da se timsko poučevanje pri pouku športa v obravnavanem vzorcu povezuje predvsem z boljšimi rezultati pri preizkusu vese v zgibi, ki meri moč in vzdržljivost rok ter ramenskega obroča. Vpliva timskega poučevanja na druge merjene pojavne oblike moči ni bilo mogoče potrditi.</dc:description><dc:publisher>M. Žičkar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-26 08:31:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184090</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>