<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184087"><dc:title>Razvoj mešane metode za spremljanje sprememb v doživljanju psihičnih procesov pri psihičnih motnjah</dc:title><dc:creator>Levačić,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bon,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duševne bolezni</dc:subject><dc:subject>psihiatrija</dc:subject><dc:subject>individualne razlike</dc:subject><dc:subject>kognitivna znanost</dc:subject><dc:subject>psihične motnje</dc:subject><dc:subject>integracijski problem</dc:subject><dc:subject>enaktivizem</dc:subject><dc:subject>personalizirani mrežni model</dc:subject><dc:description>Problem integracije je ključni izziv v sodobni psihiatriji, ki se nanaša na težave pri združevanju različnih razlag psihičnih motenj v koherenten model. Sodobni pristopi predlagajo, da je mogoče dejavnike vpliva, ki jih je treba integrirati, razvrstiti v štiri domene: biološko, izkustveno, sociokulturno in eksistencialno. Za doseganje tega cilja predlagajo integrativni raziskovalni pristop, ki vključuje izdelavo personaliziranega mrežnega modela (PMM), podatkovnega opisa stanja posameznika, ki nehierarhično povezuje vse štiri domene vpliva na psihične motnje. Ob tem pa predlagani teoretski okvir ne ponuja sistematičnih metodoloških smernic za izgradnjo modela.
Namen pričujočega magistrskega dela je bil razviti tak metodološki okvir, ki bi usmerjal zbiranje, izbor in analizo podatkov v longitudinalni študiji psihopatološke simptomatike z mešanimi metodami. Eno leto smo mesečno spremljali šest udeležencev, ki so segali od normativne populacije do oseb s klinično izraženimi simptomi motenj razpoloženja. Podatke smo zbirali z uporabo ekološkega vzorčenja izkustva (angl. ecological momentary assessment), delno strukturiranih fenomenoloških intervjujev in vprašalnika MASQ (angl. Mood and Anxiety Symptom Questionnaire). Na podlagi razvite metodologije smo za vsakega udeleženca izdelali PMM in ga obravnavali kot posamezno študijo primera. Uporabnost in izvedljivost razvite metode smo kritično ovrednotili ter ocenili, v kolikšni meri omogoča ustrezno reprezentacijo psihološkega stanja udeležencev in spremljanje sprememb v njihovem doživljanju skozi čas.</dc:description><dc:publisher>A. Levačić</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-26 08:30:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184087</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
