Srenje na Tolminskem v 19. stoletju: raba naravnih virov na skupnih zemljiščih med Zadlaščico in Kobiljo glavoGrižnik, Klemen (Avtor) Zwitter, Žiga (Mentor) srenjepašnikigozdzemljiški katastersodni zapisnikiTolminsko19. stoletjeagrarna zgodovina.Magistrsko delo na podlagi mikrozgodovinskega pristopa obravnava agrarno zgodovino srenjskih zemljišč, pripadajočih šestim vasem vzhodno od Tolmina v 19. stoletju. Za njihovo ekonomijo so bile tedaj ključnega pomena mlečne planine, mlečni izdelki pa pomemben vir hrane in dohodkov. Večina planin je bila del srenjske posesti, v katero so bili tedaj vključeni tudi vaški gozdovi in dolinske gmajne. Kolektivna zemlja je torej v predmoderni dobi obsegala mnogo večje površine kot danes. V nalogi obravnavam raba naravnih virov na tem tipu zemljišč in sporom, ki so jih sprožali konflikti interesov ob souporabi skupnih zemljišč. Pri ugotovitvah se opiram na raznovrstno arhivsko gradivo: predvsem spisovno in kartografsko gradivo franciscejskega katastra ter gradivo v družinskih fondih iz Tolminskega muzeja, na katerem temelji osrednje poglavje o pašnih sporih. Arhivske vire iz 19. stoletja sem dopolnil z etnografskimi terenskimi zapiski za širše območje iz sredine 20. stoletja, ki pripomorejo h retrogradnemu razumevanju rabe naravnih virov v obravnavanem času. Zbrani podatki kontekstualizirajo in nadgrajujejo zamegljeno izročilo o preteklih dogodkih, osvetljujejo značilnosti tedanjega časa ter vmesne spremembe. Magistrsko delo namreč obravnava predmarčna in pomarčna desetletja: čas sprememb in prilagajanja; čas odzivanja ter vztrajanja. Obravnavano obdobje sega od konca napoleonskih vojn vse do 70. let 19. stoletja, ko je na planini Razor začel delovati švicarski sirarski mojster Thomas Hitz. To je bil čas poznega fevdalizma in njegovega postopnega razkroja ter procesov zemljiške odveze in uravnavanja služnosti, kar je po letu 1848 poseglo v lastniško podobo pokrajine na predvečer modernizacije tolminskega mlekarstva.K. Grižnik20262026-06-26 07:15:08Magistrsko delo/naloga184078sl